Gasilec. Pisalo se je leto 1982, ko je Milan Vertot pustil službo referenta za varnost pri delu in požarno varnost pri Potrošniku. In sprejel izziv – postal je vodja servisa gasilske opreme pri Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Murska Sobota. Prevzel je tudi tajniško delo. Maja letos je končal petletni mandat predsednika murskosoboških gasilcev. »Skupaj s poveljnikom Antonom Gombocem sva se odločila, da ne bova več kandirala. Prav je, da mladi dobijo priložnost,« je jasen prekaljen gasilec, tudi priučen tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah. Bilo je veliko težkih nesreč, ostale so v spominu, a tudi precej lepih trenutkov, preživetih v gasilski uniformi, ki ne bodo nikoli zbledeli. Najbolj je ponosen na nakup hitrega vozila za tehnično reševanje, ki olajša marsikatero posredovanje. Ko je predsedoval društvu, so nabavili tudi izredno zmogljivo gasilsko avtolestev. »V društvu smo unikum, kajti nismo poklicna enota, ampak so naši gasilci zaposleni v servisu gasilske opreme. Ko zazvonijo pozivniki, zapustijo službo in gredo na teren. Prizadeval sem si, da bi imeli v Murski Soboti popolnoma poklicno gasilsko enoto, vendar v prizadevanjih žal nisem uspel,« je dejal, obenem pa pridal, »moram se zahvaliti MOMS in upravi za zaščito in reševanje, da sta PGD Murska Sobota vedno stali ob strani. Društvo je v dobri kondiciji, zato sem prepričan, da bo novo, mlado vodstvo naredilo še korak naprej.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Vojna 1991. Ker je bil portretiranec prav v dneh pred 25. junijem 1991 na gasilskem šolanju v Ljubljani, je izkoristil priložnost in si ogledal proslavo ob osamosvojitvi Slovenije. »V živo sem slišal tisti stavek: Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan,« je podčrtal. Dan pozneje je že vladalo obsedno stanje. Domov prek mosta čez Muro na Petanjcih z avtom zaradi barikad ni mogel, ker pa je že od 1968. leta služil v rezervnih enotah teritorialne obrambe (TO), je dobil vpoklic. Na zbornem mestu v Krogu ni bilo več njegove enote, zato je takratni poveljnik TO za Prekmurje Edvard Mihalič ukazal, da prevzame enoto, ki je branila most prav na Petanjcih. To je bila Vertotova prva in pravzaprav edina poveljniška dolžnost: skoraj dva tedna so preživeli na položajih. Po 27 letih je ostalo nekaj grenkega priokusa. »Ne vem, ali smo se borili za državo, kot jo imamo danes, a upati vseeno moramo, da je lahko le še bolje,« je odkrit sobesednik.
Celoten prispevek, v katerem pišemo še o Vertotovi družini, njegovemu udejstvovanju v modelarstvu in potapljaštvu, si lahko preberete v jutrišnji številki Vestnika.
