Milica Makoter: "Veliko je bilo odrekanja in neprespanih noči"

Makoterjeva, ki že vrsto let uspešno vodi družinsko podjetje s 130 zaposlenimi, se je s proizvodnjo polietilenske embalaže pričela ukvarjati leta 1981, ko je registrirala popoldansko obrt. Iz leta v leto sta skupaj z možem Jankom širila dejavnost in dodatno zaposlovala ljudi. Od leta 1996 deluje njihovo družinsko podjetje kot družba z omejeno odgovornostjo, Makoter d. o. o., temeljni prodajni program ostajajo polietilenske vrečke in polietilenska folija. V letu 2017 so ustvarili prihodke iz prodaje v višini 22,7 milijona evrov. 70 odstotkov izdelkov je prodanih na tržiščih izven Slovenije, predvsem v EU. Čisti dobiček poslovnega leta je znašal 875 tisoč evrov. "Poslovni izid v letu 2017 je bil med boljšimi v zadnjih desetih letih," pove Makoterjeva, o letošnjem poslovanju pa: »Polletni izid je nekje v povprečju zadnjih let.«

Prejeli ste naziv obrtnica leta. Kaj vam pomeni?
»Je neke vrste pohvala za tvoje delo v preteklosti. Meni je letos ta naziv še toliko bolj veličasten, ker sem ga bila deležna dan po mojem rojstnem dnevu. Pa še posebno zato, ker je ta naziv podeljen v domačem kraju. Po navadi ti težje dodelijo priznanje doma kot na državni ravni.«

Katero obdobje je bilo najtežje, najslabše in katero najboljše, ko je posel najbolj »cvetel«?
»Bili so vzponi in padci, vendar smo padce s skupnimi močmi reševali. Najtežje je bilo v času osamosvojitve Slovenije. Takrat smo izgubili 60 odstotkov jugoslovanskega tržišča in je bila potrebna večja investicija, da smo lahko vstopili na evropske trge. Najslabše je bilo obdobje pred približno štirimi leti, ko je cena repromateriala poskočila za okrog 40 odstotkov, cen proizvodov pa nismo uspeli tako hitro uskladiti, saj kupci niso sprejeli takšne razlike v ceni. Najboljše obdobje pa je bilo dejansko na začetku naše poslovne poti, ko je bila tedenska inflacija tudi več kot 60-odstotna. Če smo v petek kupili repromaterial, smo ga v ponedeljek prodali za 60 odstotkov dražje. To obdobje je trajalo kratek čas, a dovolj dolgo, da smo zaslužili za dober zagon naše proizvodnje.«

Kakšne knjige berete?
"Knjige berem bolj malo, ker nimam časa. Imam jih veliko pripravljenih, ko bo čas za to."

Kateri kraj vam je najljubši? Kaj vas tam fascinira?
"Najljubši mi je domači kraj, za počitnice pa morje. V domačem kraju me fascinira najbolj uspešnost podjetja, na morju pa mir in počitek na plaži."

Katero državo, mesto si želite obiskati? Zakaj?
"Nimam neke želje iskati lepot v tujih krajih, saj še Slovenije nisem spoznala dovolj. Imamo prekrasne kraje, ki jih je vredno obiskati."

Katera je vaša največja, neizpolnjena želja?
"Glede neizpolnjenih želja pa je tako: nikoli si ne postavljam želja, za katere že vnaprej vem, da se ne morejo izpolniti. Zato je toliko manj neizpolnjenih v mojem življenju."

Nekoč ste dejali, da poznate vse delavce po imenu. Je še danes tako?
»Trenutno nas je 130. Danes so časi, ko mladi delavci zamenjujejo službe, ker je takšna možnost. Tudi nam odhajajo sodelavci in prihajajo novi. Lahko bi rekla, da poznam svoje sodelavce zelo dobro, kajti vsak dan jih vidim in pozdravim na delovnem mestu.«

Kako uspete vzdrževati tako osebni odnos z delavci?
»Do mene lahko pride vsak delavec kadar koli. Rada prisluhnem njihovim željam, rada se pogovarjam z njimi in uporabljam znan 'moto' – lepa beseda lepo mesto najde. Svoje sodelavce zelo spoštujem in jim dam vedeti, da so pomemben člen v našem podjetju.«

Če želiš uspešno voditi družinsko podjetje, za lastnika/direktorja ni osemurnega delavnika. Tudi vi ste ves čas vpeti v dogajanje v podjetju. Kako vam uspe »polniti« baterije?
»Družinsko podjetje zahteva v svojem procesu celo družino. Zato je potrebnih več pridnih rok. Če pa kateri od članov ne spoštuje pravil, ostane več dela na ostalih ali pa na tistem, ki je gonilna sila. Svojim otrokom sem velikokrat rekla, da je 8 ur dela v podjetju za golo preživetje. Če želiš višji osebni standard, moraš pozabiti na osemurni delavnik. Velikokrat je bilo težko, veliko odrekanja in neprespanih noči. Ampak pridnost in vztrajnost se obrestujeta in nastanejo uspehi. Pred leti, ko je bilo podjetje še v fazi razvoja in rasti, res nisem imela časa zase. Zadnjih nekaj let pa se počasi umikam iz določenih segmentov ali faz v podjetju, saj imam dobre sodelavce, ki so že dolga leta pri nas. Včasih kakšen vikend pobegnem na morje, letos bom verjetno uspela dvakrat po en teden skupaj ostati na dopustu. Najdaljši dopust sem si privoščila, ko so mi sodelavci podarili 12-dnevno križarjenje. Zelo so me presenetili za moj rojstni dan. Z delom in odgovornostjo se praznijo naše baterije, toda če delaš z dušo in srcem, se nikoli ne izpraznijo, kajti uspehi jih polnijo nazaj.«

Kot uspešna poslovna ženska ste verjetno deležni tudi zavisti – so bolj zavistne ženske ali moški?
»Zavist je nekaj naravnega in se ji ni mogoče izognili. Tudi sama sem je bila deležna direktno in tudi posredno. Ne bi mogla reči, ali so bolj zavistne ženske ali moški. Velikokrat se zavist odraža pri tistih, od katerih najmanj pričakuješ.«

Vam je bilo kdaj v poslovnem svetu, ker ste ženska, težko? Ste v sklepanju poslov zaradi spola naleteli na težave?
»Zato, ker sem ženska, nikoli nisem naletela na težave v poslovanju. Mogoče čisto na začetku, ko sem se šla dogovarjat v Zagreb z Arabci. Oni niso poznali ženske v poslovnem svetu.«

Čile je kot prva južnoameriška država prepovedal razširjeno komercialno rabo plastičnih vrečk, pri čemer imajo prodajalci na voljo do dve leti za prilagajanje novi zakonodaji. Kaj bi ta zakonodaja, če bi bila sprejeta na ravni EU, pomenila za vaše podjetje?
»Zaenkrat v Sloveniji ni tako rigorozno, da bi bile prepovedane plastične nosilne vrečke. Določen je okoljski cilj, da se do konca leta 2019 zmanjša letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takih vrečk na osebo in pod 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do konca leta 2025. S 1. januarjem 2019 pa bodo na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov tako prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke ne glede na debelino njihove stene. Proti sprejetju te direktive smo aktivno sodelovali, skupaj z ostalimi proizvajalci plastičnih nosilnih vrečk, a nismo bili uslišani. Naj samo omenim, da proizvodnja plastičnih nosilnih vrečk dosti manj onesnažuje okolje kot recimo proizvodnja papirnatih vrečk, in da se lahko plastične vrečke večkrat reciklirajo, če se jih seveda pravilno odloži. Vsekakor smo se na to problematiko v našem podjetju pripravili in razširjamo naš proizvodni segment v drugo smer, to je predvsem industrijsko pakiranje.«

Gospodarstveniki poudarjajo, da primanjkuje kvalificirane delovne sile. Kako se vi soočate s tem?
»Tudi nam primanjkuje delovne sile, predvsem v proizvodnji. Imamo objavljena prosta delovna mesta, a je trenutno na trgu premalo delavcev. Ker smo blizu Avstrije, jih je veliko odšlo k sosedom. Kot opažam, je preveč poklicev, kot so komercialisti, administratorji ipd., za proizvodnjo pa ne moreš dobiti delavcev. Problem je tudi v tem, da mladi danes nočejo delati, še posebno ne v soboto ali nedeljo, kot je to pri nas. Za našo branžo v proizvodnji ni možnosti za šolanje, zato jih usposabljamo in priučujemo sami.«

Politiki pred volitvami poudarjajo, da je treba pomagati gospodarstvu. Katere ukrepe od države pričakujete za učinkovitejše poslovanje?
»Glede obljub od države, pomagati gospodarstvu, pa rajši ne bi govorila. Pred volitvami je veliko obljub, po izvolitvi pa se v politiki samo prepirajo in si mečejo polena pod noge. Če bi mi tako delali, nas že dolgo več ne bi bilo. Pričakovala pa bi, da bi se znižale dajatve, da bi delavce lahko bolje plačala. Dajatve pri nas so precej višje kot v sosednjih državah. Če bi se to popravilo, tudi delavci ne bi tako masovno odhajali v tujino.«

Verjetno razmišljate že tudi o nasledniku, ki bo v prihodnje vodil podjetje?
»Pričakujem, da bo naslednik domač človek, in tako tudi že potekajo določene aktivnosti. Sama sem svoje življenje pustila v našem podjetju in počasi bo tudi zame prišel čas, da pustim vajeti v druge roke. Kolikor je v moji moči, poskušam prenesti na bodočega dobrega gospodarja, če bo seveda želel prisluhniti oziroma vpeljati boljše metode dela.«