Miličnika sta najverjetneje pojedla prašička

Endre Gönter, nekdanji tehnični urednik in oblikovalec: »Pri Vestniku sem začel konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v pokoj pa odšel leta 2009. Prvi dan sta me na razgovoru pričakala takratni glavni urednik Juš Makovec in odgovorni urednik Ludvik Kovač, ki je bil moja generacija in sošolec v srednji šoli.

Tajnica Greta nam je prinesla kavo, Juš in Lajči pa sta si zraven naročila še vinjak. Ko me je Juš vprašal, ali bi tudi jaz kaj spil h kavi, sem prvi dan seveda odgovoril, da nič. Že naslednji teden me je Juš poklical k sebi in mi natočil vinjak, rekoč: 'Videl sem, da si zadnjič želel piti in si nisi upal. Zato pa zdaj lahko spiješ enega z mano.' Od takrat sva se tikala, čeprav je bila med nama generacijska razlika. Meni in Lajčiju je Juš enkrat rekel: 'Ne zanima me, kaj počneta vmes, najpomembneje je, da v četrtek zjutraj ljudje berejo Vestnik. Če tega ne bo, bosta prišla k meni na raport.'

Takrat se je Vestnik tiskal še v Mariboru in sam sem v sredo z avtom odpeljal v tiskarno še zadnje materiale, ki smo jih skupaj pregledali. Najbolj zanimiva prigoda ob tem se mi je zgodila nekoč blizu Lenarta, ko sem se vračal domov s fičkom, ki je bil naš prvi službeni avto. Videl sem, da na cesti leži nekaj rumenega, in ko sem ustavil avto – takrat je bilo še malo prometa – in prišel bliže, sem spoznal, da je to prašiček, ki je bil še topel.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Slavnostna akademija ZOTKS RC Murska Sobota.

(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje

Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.

Že sem nameraval razprostreti časopisni papir, da bi ga zavil in nato z njim sodelavce presenetil na pikniku, ko sta se iz lenarške smeri pripeljala miličnika, prav tako s službenim fičkom. Ko sta me vprašala, kaj se dogaja, in sem jima razložil, da sem naletel na prašička, sta mi odgovorila: 'Vse je v redu. Vi pojdite, to bova že midva uredila.' In tako sta najverjetneje onadva spekla in pojedla prašička.«