Ta je razklala Evropo - njene ljudi, politiko in države, razgalila pomanjkljivosti EU, okrepila skrajno desnico ter zamajala kanclerkin stolček. Mnogi so krivdo zanjo pripisali prav Merklovi. Kritiki ji namreč očitajo, da je s svojo politiko odprtih rok milijone beguncev in migrantov opogumila za pot v Evropo. Obenem naj se pred odločitvijo za odprtje meje ne bi v zadostni meri posvetovala z drugimi evropskimi voditelji, kar je vodilo v razhajanja v EU, ki trajajo še danes. Njeni zagovorniki odgovarjajo, da je preprosto naredila to, kar je bilo nujno in edino prav.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Med begunsko krizo so sicer prvi begunci stopili na pomurska tla v noči na 19. september 2015, 198 so jih takrat nastanili v hali radgonskega sejmišča, v kateri je bil vse do srede januarja 2016 nastanitveni center za migrante. Mejo je v Gornji Radgoni v begunskem valu prečkalo 50 tisoč tujcev, državo Slovenijo pa pol milijona.
Kanclerka je vedno stala za svojo odločitvijo, tudi ko ji je zaradi nje strmoglavila podpora in so ji napovedovali politični konec. A obenem priznava, da se kaj takega ne more in ne sme ponoviti. Število migrantov in beguncev, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi, je vztrajno naraščalo že vse od leta 2011, ko se je začela vojna v Siriji, a leta 2015 so se razmere vrtoglavo zaostrile. Že poleti tega leta je število prihodov preseglo milijon, Grčija pa je zamenjala Italijo na čelu EU po številu prihodov beguncev.
V začetku julija so začela prihajati poročila o množicah, ki se preko Grčije, Makedonije in Srbije prebijajo na zahod in sever Evrope. V dneh pred "zgodovinskim koncem tedna" je na Madžarskem obtičalo na tisoče ljudi, večina jih je želela naprej v Nemčijo. Vrstila so se svarila pred humanitarno katastrofo. Malo po polnoči 5. septembra je Nemčija sporočila, da bo begunce izjemoma sprejela. V samo nekaj dneh je tja prišlo 15.000 ljudi. Čeprav naj bi šlo zgolj za začasen ukrep, je ta nato trajal več mesecev. Skupno je za azil v Nemčiji tega leta zaprosilo skoraj pol milijona ljudi, leta 2016 nato še več kot 700.000.
A po začetnem kaosu so se stvari kmalu bistveno spremenile. Države so začele ena za drugo uvajati stroge mejne nadzore in zaostrovati azilne politike. T. i. balkanska pot je bila, tudi po zaslugi spornega migracijskega dogovora s Turčijo, uradno zaprta. V Evropi se je okrepila skrajna desnica, kar je še dodatno otežilo iskanje skupnih in solidarnih evropskih rešitev. Namesto tega so v veliki meri prevladali nacionalni interesi in restriktivni ukrepi posameznih držav ter krepitev nadzora na zunanjih mejah unije.
Leta 2017 je bilo v EU dobrih 650.000 novih prosilcev za azil, skoraj polovica manj kot v letih 2015 in 2016. Od takrat ostaja to število bolj ali manj podobno, a izziv migracij ostaja.