Na sestanku v Murski Soboti sta župan Damjan Anželj in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac spregovorila o stanovanjski problematiki v soboški občini, o dolgotrajni oskrbi in o sosvetu, ki je po mnenju ministra zelo dobra praksa. Govora je bilo tudi o projektu soboškega stanovanjskega sklada, ki bo še letos preuredil prostore nekdanje ekonomske šole nasproti občinske zgradbe v 12 neprofitnih stanovanj za mlade in za mlade družine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Po besedah župana je bilo nedavno pridobljeno gradbeno dovoljenje in se bo gradnja pričela še letos. Ocenjena vrednost investicije je 1,7 milijona evrov, zanjo pa bo stanovanjski sklad najel kredit. Na zadnji seji mestnega sveta je svetnik Mitja Horvat sicer izrazil dvom v smiselnost investicije, a župan pravi, da je projekt upravičen, saj so prostori primerni, izdelan je bil projekt in nenazadnje pridobljeno gradbeno dovoljenje, zato je potrebno mladim omogočiti dodaten stanovanjski potencial. Anželj je navedel še zasebne nepremičninske investicije, ki so pred vrati, med drugim stanovanjski blok pri soboški avtobusni postaji in nov blok na Lendavski ulici.
"Vseh teh gradenj se veselim, ker se bo omogočilo priseljevanje v mestno občino," je navedel. Maljevac je pri projektu soboškega stanovanjskega sklada izpostavil še trajnostni vidik, s katerim bo stara in prazna stavba dobila nove vsebine in poudaril, da gre razmišljanje občine v smer, ki jo zasledujejo tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost z vidika podpore tovrstne stanovanjske gradnje.
V Murski Soboti primanjkuje do 300 javnih stanovanj
Na vprašanje, kakšno je stanje na področju stanovanjske problematike v mestni občini, je Maljevac odgovoril, da po ocenah soboškega stanovanjskega sklada primanjkuje med 250 in 300 javnih neprofitnih stanovanj, pogovarjali pa so se tudi o bodočih možnih investicijah in težavah, s katerimi se pri skladu soočajo pri svojem delu. V začetku meseca maja načrtujejo na ministrstvu organizacijo sestanka s vsemi slovenskimi občinskimi skladi, na katerem bodo začrtali pot naprej. Anželj je v zvezi s stanovanjsko problematiko dodal, da v mestni občini opažajo težnjo po širitvi primestnih naselij. Že sedaj ima sicer mestna občina sprejetih 9 občinskih podrobnih prostorskih načrtov, od tega jih sedem omogoča individualno gradnjo, dva pa gradnjo stanovanjskih kompleksov. Skupaj gre za okoli 500 stanovanjskih enot, ampak gradnja še ni zaživela. "Zagotovo pa bomo pripravljali tudi nove prostorske akte za primestna naselja in s tem mladim omogočili individualno gradnjo, čeprav ti prostorski postopki trajajo dolgo in so povezani s finančnimi zmožnostmi občine," je povedal soboški župan in dodal, da si želijo, da bi se gradnje začele tudi v okviru že sprejetih in veljavnih prostorskih aktov, ki to omogočajo.
Stanovanjska politika vladna prioriteta
Ministra smo povprašali, kakšen je načrt v zvezi z gradnjo stanovanj, saj je v okviru stanovanjske reforme minister Luka Mesec napovedal, da bo vlada do leta 2026 vzpostavila stroj, ki bo zgradil 3000 stanovanj na leto, sam pa je napovedal, da bo še letos zgrajenih okoli 1000 novih stanovanj. Kje bodo ta stanovanja, tudi v Pomurju? "Po različnih krajih, saj ta podatek bazira na podlagi pogovorov z državnim stanovanjskim skladom in popisom tekočih projektov. Je pa zelo razpršeno, v različnih občinah, tudi v murskosoboški," je dejal Maljevac in dodal, da je potreba po stanovanjih prisotna povsod po Sloveniji in ne gre zgolj za problematiko Ljubljane in Maribora. "Sam vidim stanovanje kot osnovno človekovo pravico do doma, ki jo mora imeti vsak, ne glede na to, kje želi živeti. To je tisto, kar mora država podpreti," je poudaril minister. Glede nevarnosti "praznjenja podeželja" je minister napovedal, da na ministrstvu razmišljajo o aktivaciji fonda v obliki medgeneracijskih stanovanj, saj na podeželju obstaja večje število zelo velikih hiš, kjer pogosto živijo starejši. "Razmišljamo o ukrepih, ki bi omogočili delno obnovo in potem najem enega stanovanja za mlajšo družino. S tem zagotovimo stanovanje in medgeneracijsko sodelovanje, ki je tako zelo pomembno za našo družbo," meni minister.
Intenzivne investicije so seveda povezane z obsežnimi vlaganji, zato nas je zanimalo tudi, kje nameravajo dobiti denar za napovedano gradnjo več tisoč stanovanj na leto? "Stanovanjska politika je v ospredju politike te vlade in ena izmed glavnih reform v našem mandatu. Do leta 2025 je zaveza vlade, da bomo podprli vse projekte, ki so izvedljivi, tudi finančno. Do leta 2026 pa bomo vzpostavili sistemski vir financiranja v obliki povratnega posojilnega sklada preko stanovanjskega sklada, ki bo letno dokapitaliziran - govorimo o okvirnem znesku 100 milijonov na leto. Cilj je vzpostaviti robusten sistem, ki bo deloval. Menim, da to niso tako velika finančna sredstva glede na trenutno situacijo na področju stanovanj, zato je tukaj jasna zaveza vlade, ki se zaveda, da bodo za premik naprej potrebna tudi finančna sredstva," pojasnjuje Maljevac, ki zaradi številnih tem v okviru stanovanjske politike, od energetske sanacije do dostopnosti stanovanj, napoveduje ustanovitev medresorske delovne skupine v okviru kabineta predsednika vlade.
Aprila osnutek novega zakona o dolgotrajni oskrbi
Na področju dolgotrajne oskrbe, ki ravno tako spada v resor ministrstva za solidarno prihodnost, pa Maljevac pravi, da bodo osnutek novega zakona pripravili do aprila in ga poslali v daljšo javno obravnavo. "Ker je pomembno, da pri tem sodelujejo vsi tisti, ki delajo na tem področju - od občin do izvajalcev. Verjamem, da bomo našli skupno rešitev, saj je cilj, da se zakon začne izvajati s 1.1.2024," je še povedal minister na obisku v Murski Soboti. Izvajanje zakona, ki je bil tudi predmet referenduma, je namreč vladna koalicija s spremembo v državnem zboru zamaknila za eno leto.