Aleksander Jevšek, ki je minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta prevzela posle od svojih predhodnikov in zavihala rokave. Javnost, še posebej pomurska, že budno spremlja njune prve poteze.
Nosilna regionalna razvojna agencija za Pomurje je Razvojni center Murska Sobota (RCMS), javni zavod, katerega ustanovitelj je soboška občina, ki ji je pred odhodom v Ljubljano županoval ravno Jevšek. Kot kandidat za ministra je na zaslišanju napovedal spremembe na področju regionalne politike in s tem spremembe zakonodaje ter poenostavitev postopkov pri črpanju kohezijskih sredstev.
Tadej Pirc, koordinator za mednarodne projekte RCMS, meni, da noveliranje zakonov v prvi fazi ni nujno, saj že trenutno veljavni zakon o skladnem regionalnem razvoju zajema bistvene prvine regionalnega razvoja in tudi takšne, ki doslej niso bile realizirane. Med temi je, kot poudari Pirc, najpomembnejša priprava regijskih prostorskih načrtov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
Agencija bi bila neodvisna
Za splošne razvojne naloge, ki jih opravljajo regionalne razvojne agencije, kot je RCMS, Pirc pravi, da so v zakonu razmeroma jasno in smiselno opredeljene, potrebni bi bili le manjši popravki in konkretnejši zapis odgovornosti financiranja izvajanja nalog. Bi pa bilo po njegovih besedah vredno premisliti o spremembi člena v zakonu, ki predvideva, da je regionalna razvojna agencija (RRA) v večinski javni lasti in z večinskim vplivom občin.
»Izkušnje kažejo, da bi sicer javne, a od občin neodvisne RRA lahko funkcionirale bolje in zagotavljale kakovostnejše strokovne storitve tako na regijskem kot tudi na lokalnem nivoju.« Jevšek napoveduje tudi regionalizacijo, ki jo, kot poudari Pirc, nalaga že ustava, zato v RCMS upajo, da jo bo nova vlada začela dosledno upoštevati. Kot pravi Pirc, bi bile s pokrajinami odpravljene mnoge dileme okrog finančnih mehanizmov spodbujanja regionalnega razvoja, zlasti dogovor o razvoju regije, ki v trenutni zasnovi ne omogoča dolgoročnega razvojnega načrtovanja.
»Le z omogočitvijo posebnega razvojnega proračuna za posamezne regije in z vzpostavitvijo preglednih struktur ter strokovnih protokolov odločanja bomo lahko začeli govoriti o dolgoročno in strokovno načrtovanem ter ciljno usmerjenem razvoju regij,« je prepričan Pirc, ki o morebitnem popravljanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kar je Jevšek prav tako omenjal, pravi, da bi bilo to smiselno, saj je umestitev vsebin potekala po zelo nejasnih kriterijih.
Če pa revidiranje 2,5 milijarde evrov težkega NOO ne bi bilo možno, se je po mnenju Pirca treba nemudoma lotiti uresničevanja načrta, a s strogim upoštevanjem tudi okoljskih in družbenih vidikov intervencij, ne le ekonomskih in političnih.
Prednost, da je s podeželja
Velika pričakovanja imajo prav tako pomurski kmetje od ministrice Irene Šinke, ki so jo posledice toče že prisilile, da novo pisarno zamenja za terenski obisk prizadetih območij. Kot pravi Danilo Meolic, prašičerejec in predsednik soboške enote Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), je Šinkova pravi človek za vodenje ministrstva, saj pozna stvari, zato upajo, da bo prinesla pozitivne spremembe v slovensko kmetijstvo. Kot njeno prvo nalogo poudari pravično razdelitev 1,7 milijona evrov za sektorje v težavah, pri tem pa kmetje pričakujejo, da bo teh sredstev še posebej deležna prašičereja.
Meolic kot prioriteto navede še strateški načrt skupne kmetijske politike in spremembo zakonodaje. »Vsekakor pričakujemo, da se loti zakona o skladu kmetijskih zemljišč v smeri pravične porazdelitve kmetijskih zemljišč, ki jih ima v lasti država,« poudari prašičerejec iz Bakovec in doda, da na podlagi tega, da ima nekdo 3000 hektarjev, posameznik pa niti enega, nekateri delajo velike dobičke, drugi pa ne morejo živeti. Pomurski kmetje so po besedah Meolica zadovoljni, da je Šinkova naklonjena pavšalu za kmete, ki prodajajo na kmetijah, pričakujejo pa še več poenostavitev in manj preprek pri prodaji v javnih zavodih.
»Prednost je, da je s podeželja, a je prevzela izredno težak resor. Mi smo optimisti, saj voljo ima. Koliko bo imela politične moči in pravice odločanja, pa je drugo vprašanje,« pove pomurski kmet.
Podobnega mnenja je kmečki sindikalist Franc Küčan, ki stavi na njene izkušnje in poznavanje kmetijstva. »V njenih prvih nastopih smo zaznali to, kar bi od nje pričakovali. Je z Goričkega in pozna situacijo v kmetijstvu, kjer so slabše razmere za kmetovanje,« pravi kmet iz Tešanovec, ki navede ključne izzive na področju kmetijstva. To so reševanje škode po divjadi, zaščita primarne pridelave s pošteno določitvijo razmerij v verigi, poiskati temelj slovenskega kmetijstva – ali je to družinska kmetija – in zavarovanje poljščin z obrambo pred točo in namakanjem.
»Morala se bo zoperstaviti obtožbam, da smo kmetje krivi za višje cene hrane, in hkrati braniti kmetijstvo, ki ne more biti socialna ustanova,« meni Küčan in posebej poudari, da kmetje zahtevajo tudi, da se v ustavo vpiše pravica do kmetovanja. »Dela ima ogromno, časa pa več nič,« za konec še doda sindikalist.
Oseba za doseganje ciljev
Ključni izzivi na področju regionalne in kohezijske politike ostajajo za našo državo isti, ne glede na vsakokratno vlado, meni Tadej Ružič, predsednik razvojnega sveta pomurske regije, ki pripravlja in sprejme ključen dokument za regionalni razvoj – regionalni razvojni program (RRP). Po besedah Ružiča bodo za Pomurje ključni regijski projekti, opredeljeni na podlagi petih razvojnih stebrov v RRP, ki je v sklepni fazi priprave, saj so odbori svoje delo skoraj v celoti končali. Ružič pričakuje, da bodo na seji razvojnega sveta regije, ki je sklicana za 13. junij, RRP v pripravljeni obliki sprejeli, nato pa se predvideva, da ga bo do 30. junija potrdil še svet regije, kar pomeni, da bodo regijske institucije svoje delo opravile pravočasno.
»Pomembno pa je, da v naslednji fazi, ko bo prišlo do konkretnega razreza predvidenih sredstev in zagotavljanja virov financiranja za projekte, vlada proaktivno pristopi k izvajanju teh aktivnosti. S tega vidika je zelo pozitivno, da ta ministrski resor v vladi vodi minister Aleksander Jevšek, saj področje neposredno pozna in strokovno obvladuje, prav tako je iz prve roke seznanjen z vsemi izzivi, s katerimi se regije, kot je pomurska, ob svojem razvoju srečujejo. Hkrati je Jevšek oseba, ki je usmerjena k učinkovitemu doseganju ciljev,« še podčrta predsednik razvojnega sveta pomurske regije.