Več kot 40-članski odbor za spremljanje aktualne kohezijske politike, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev, nevladnih organizacij in civilne družbe, lokalnih skupnosti in gospodarstva, ta hip zaseda v prostorih Panonske vasi v Tešanovcih. Na dnevnem redu je pregled izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Kohezijska sredstva predstavljajo eno najpomembnejših razvojnih sredstev, v aktualnem programskem obdobju pa je Slovenija upravičena do 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, ki jih moramo počrpati do konca leta 2029. Glede na trenutno stanje obstaja tveganje, da jih bomo izgubili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Po dveh letih na ničli pri črpanju iz proračuna EU
V ta namen bo država, kot je ob robu zasedanja povedal državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter predsednik odbora Marko Koprivc, šla v spremembo operativnega programa, kar v prevodu pomeni, da bomo del sredstev preusmerili v druge projekte v izogib njihovi izgubi. Na vprašanje, v kakšno smer bodo šle spremembe glede na to, da smo po dveh letih izvajanja operativnega programa še vedno na ničli pri črpanju kohezijskih sredstev, je Koprivc sicer zanikal našo trditev, da bi bili na ničli, saj da "smo izdali za več kot 700 milijonov evrov odločitev o podpori, črpanje pa bi res lahko bilo hitrejše". Pri tem je spomnil na poplave kot razlog za zamik.
Toda odločitve o podpori ne pomenijo, da je država ta sredstva počrpala in dobila iz evropskega proračuna v državni proračun. Dejansko nismo poslali še niti enega zahtevka za vračilo evropskih sredstev, čeprav je bila dana zelena luč za 700 milijonov evrov evropskega denarja, pri čemer je bilo dejansko končanih za okoli 44 milijonov evrov projektov, za kar je, kot veleva postopek, denar založil državni proračun.
To je tudi dobesedno navedeno v predlogu izhodišč za spremembo programa, ki ga je vlada potrdila na minuli seji. "Podatki o črpanju sredstev (certificiranju) v višini 0 % razpoložljive alokacije v okviru Programa EKP 2021–2027 na polovici programskega obdobja jasno narekujejo potrebo po spremembi Programa, ki pri izvajanju močno odstopa od načrtovane dinamike po posameznih letih," opozarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Aleksander Jevšek. Kot je še navedeno v obrazložitvi, mora država do konca leta 2025 poslati zahtevke v višini skoraj 409 milijonov evrov in do konca leta 2026 za slabih 590 milijonov evrov, kar bo, kot je navedeno v dokumentu, velik izziv, saj je za izvajanje evropske kohezijske politike v predlogu proračuna načrtovanih za skoraj 100 milijonov evrov manj sredstev. Zataknilo se je predvsem pri infrastrukturnih projektih, pojasnjujejo na ministrstvu, kjer navajajo, da napredek pri koriščenju kohezijskih sredstev predstavljajo "predvsem t.i. mehki ukrepi s področja znanja in spretnosti".
S kohezijo bomo reševali evropsko industrijo
Koprivc ni neposredno odgovoril, v katero smer bodo šle spremembe operativnega programa, je pa izpostavil platformo za strateške tehnologije za Evropo - platforma STEP, ki je "pomembna za krepitev tako evropskega kot slovenskega gospodarstva napram ostalim velesilam" in da bo okoli tega potekala široka razprava, na kakšen način usmeriti kohezijska sredstva za krepitev gospodarstva in dvig kakovosti življenja državljanov. O platformi STEP, ki je bila sprejeta letos, je veliko govoril že Jevšek. Nazadnje jo je omenil v intervjuju za naš časopis pred evropskimi volitvami, kjer je dejal, da bo omogočila evropskim visoko-tehnološkim podjetjem pridobitev certifikata suverenosti in neposrednega dostopa do kohezijskih sredstev. Poenostavljeno rečeno, direktno sofinanciranje njihovih projektov. Merila za pridobitev certifikata naj bi izpolnjevala tudi nekatera pomurska podjetja. Na ministrstvu so sicer v predlogu izhodišč izpostavili, da je v okviru spremembe nujno potrebno pregledati obstoječe ukrepe iz programa kohezije, ki naslavljajo prioritete platforme STEP, in jih uvrstiti v ločena specifična cilja za STEP ter izdelati oceno tveganja pri izvajanju programa kohezijske politike in tvegane projekte nadomestiti s projekti, ki ustrezajo ciljem platforme STEP.
V skladu s sklepom, ki ga je sprejela vlada, je ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj naloženo, da spremembo programa evropske kohezijske politike tehnično uskladi z Evropsko komisijo in jo predloži vladi v sprejem najkasneje do konca februarja prihodnje leto. Jevška in ekipo tako to zimo čaka veliko dela. Odbor za spremljanje kohezije, vključno s predstavniki Evropske komisije, bo ostal v regiji vse do jutrišnjega popoldneva, saj si bodo ogledali še nekatere projekte, ki so bili izvedeni s kohezijskimi sredstvi. Med drugim bodo v Murski Soboti obiskali društvo Mozaik, ki ga vodi Lili Miloševič, se sprehodili po prenovljenem soboškem mestnem središču in si ogledali paviljon Expano.