Po pojasnilih v. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Marije Magajna so za izvajalce zdravstvene dejavnosti ponovno pripravili navodila, jih pozvali, naj natančno upoštevajo vse ukrepe za zmanjšanje možnosti vnosa okužb v vse zdravstvene ustanove. Vsak vnos namreč pomeni zmanjšano število kadra, večji poseg v organizacijo dela zdravstvenih ustanov in posledično zmanjšanje ostalih programov, kar povzroča dodatno obremenitev zdravstvenega sistema.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Pripravili so tudi navodila glede obiskov, pri čemer je poudarila, da se ukrepi na tem področju sprejemajo sorazmerno, upoštevajoč vrsto zdravstvene dejavnosti. To pomeni, da o tem, ali so obiski prepovedni, splošno omejeni ali nadzorovani, in glede možnosti izjem presoja odgovorna oseba izvajalca glede na epidemiološke razmere.
Pri tem pa je potreben individualen pristop in upoštevanje morebitnih negativnih posledic uvedbe popolne prepovedi ali omejitve obiskov pri posameznem bolniku. Če se oceni, da se lahko obravnava bolnika ob vključevanju svojcev bistveno izboljša, je treba narediti prilagoditev in smiselno izjemo, obiski pa se morajo tudi v tem primeru izvajati po strokovni in etični presoji odgovornih pri izvajalcih in ob upoštevanju strogih preventivnih ukrepov, je pojasnila Magajnejeva. Dodala je, da pri tem ne gre samo za umirajoče bolnike.
Tudi sicer morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti poskrbeti za varnost in zdravje zaposlenih na delovnem mestu, tako da obvladuje tveganja, obvešča in usposablja zaposlene, pripravlja ustrezno organizacijo in tudi nadzoruje zdravstveno stanje zaposlenih. Tudi vzgojno-izobraževalne aktivnosti za zaposlene v povezavi z obvladovanjem in preprečevanjem širjenja virusa mora izvajalec organizirati na varen način, je poudarila.
Magajnejeva je predstavila tudi tri odredbe, ki se nanašajo na zmanjšanje možnosti prenosa okužbe znotraj zdravstvenih zavodov in na zagotavljanje kapacitet izvajalcev, da bodo lahko vsi tisti, ki obravnavo potrebujejo, to tudi dobili.
Odredba o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvenih dejavnosti govori o tem, katere dejavnosti se ukinjajo. Zaenkrat se prekine izvajanje izključno nekaterih preventivnih dejavnosti, izjeme so dejavnosti, ki se nanašajo na otroke, mladostnike in področje presejanja za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.
Zaenkrat pa se ne bodo izvajale preventivne storitve, kot so denimo dejavnosti centrov za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrov. Dejala je, da so sicer to pomembne dejavnosti, ampak se lahko prestavijo za omejen čas. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na bolnišnični ravni pa je v odredbi zapisano, se lahko ukinejo posegi in pregledi, za katere se presodi, da ne predstavljajo velikega tveganja, če se prestavijo za mesec dni ali za omejeno obdobje, je pojasnila.
Z odredbo določajo tudi nujno ureditev t. i. sivih con pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, da se primerno oskrbi bolnike, za katere še ni znano, ali so okuženi z novim koronavirusom, in obvezno organiziranje t. i. rdečih con, v katerih pa so bolniki s potrjeno okužbo z novim koronavirusom.
Tretja odredba pa po besedah Magajnejeve govori o obveznem prilagajanju programov specializacij in sekundariata, da bodo tisti, ki opravljajo specializacijo in sekundariat lahko čim več vključeni v izvajanje storitev, potrebnih za obvladovanje in preprečevanje širjenja covida-19, in da bodo lahko po potrebi pri svojem primarnem delodajalcu. Zanje je izjemno pomembno, da v tem času spoznajo in se usposobijo za samostojno delo tudi v takih razmerah, je dodala.
Na vprašanje glede vključevanja zasebnikov v reševanje težav s pomanjkanjem kadra v trenutni krizi pa je Magajnejeva pojasnila, da jih na sistemski ravni niso vpoklicali, da pa imajo posamezne bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvenih storitev dogovore z zasebnimi zdravniki, s katerimi sodelujejo ob pomanjkanju kadra.
O smiselnosti preventivnega testiranja zdravstvenih delavcev pa je dejala, da so testiranja pomembna, da pa je treba biti pozoren ob negativnem testu, ki pomeni, da posameznik nima virusa ob času odvzema brisa. Negativen test tako po njenih besedah ne pove veliko, zato je smiselnost testiranja zelo na široko zelo vprašljiva. Ob tem pa je omenila tudi primere v tujini, ko so morali zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev tudi okuženi delati, seveda z zaščitno opremo, da se okužba ni prenašala naprej.
Napovedala je še, da bodo hitre teste v prihodnje izvajali tudi po nekaterih bolnišnicah. Opozorila pa je, da ima testiranje zunaj mikrobioloških laboratorijev omejitve, saj zna mikrobiolog tudi interpretirati rezultat, za druge pa je treba - kar sicer že pripravljajo - podati zelo jasne algoritme.