Še lani je bila prepričana, da bo po srednješolskem izobraževanju nadaljevala šolanje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, aktivno je vpeta tudi v delovanje murskosoboškega gledališča, kjer ravno ustvarjajo predstavo. Vendar je vse več njenega prostega časa zapolnjenega z debaterstvom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Člani PGD Suhi Vrh navdušili s ponudbo hrane na slovenskem vikendu v Biogradu na moru
V enem popoldnevu so spekli okoli 300 langašev in namazali približno 500 kruhov.
Zahtevno, a vredno
Vse od 1. letnika je stalna članica šolskih ekip, ki se udeležujejo nacionalnih in mednarodnih debatnih turnirjev. Doslej je izpustila le enega, nedavno pa ji je uspel še en velik dosežek. Na selekcijskem turnirju je bila izbrana v slovensko reprezentanco, ki bo med 18. in 28. julijem letos zastopala Slovenijo na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu v Vietnamu. »Izbor mi veliko pomeni, saj je debaterstvo res najpomembnejša stvar, ki jo trenutno počnem. S tem se ukvarjam vsak dan, saj mi je pomembno, da sem pri tem res dobra. Sedaj imam možnost debatirati s kakovostnimi govorci, sodelovati v res kakovostnih debatah, všeč pa mi je tudi, ker se za svetovno prvenstvo veliko pripravljamo in delamo skoraj vsak dan.«
Selekcijski turnir je pripravil zavod za kulturo dialoga Za in proti, ki je med drugim tudi koordinator debatnega programa v Sloveniji na osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni ravni. Vsi, ki so se na razpis prijavili, so morali na eno od štirih vnaprej pripravljenih trditev napisati debatni »case« oziroma dokument, v katerem so napisali argumente za propozicijsko stran in prvi propozicijski govor, možne argumente za drugo oziroma opozicijsko stran, prav tako odgovore, ki bi jih dali na opozicijske argumente. Predvideti so morali še najbolj možne trke, ki bi se lahko zgodili v debati, najmočnejše in najšibkejše točke svojih govorov ter predloge, kako bi svoje šibke točke zagovarjali.
Napisati so morali tudi dokument, v katerem so opisali sebe, svoje izkušnje v debatiranju in katero pozicijo po navadi v ekipi, ki debatira, zasedajo. Od mentorjev so morali pridobiti še priporočilo. »Dva dni so nato potekale selekcije, kjer so štirje mentorji odločali, katerih pet kandidatov izmed desetih se bo uvrstilo na svetovno prvenstvo. Pri tem so preverjali našo splošno razgledanost, dali so nam trditve in smo se morali sami pripraviti na debato, pri tem pa nismo vedeli, kakšne argumente bo pripravila nasprotna stran. Bilo je zahtevno, ampak vredno.«
Najlažje v angleščini
Na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu bodo Feferjevi pomagale izkušnje, ki si jih je že pridobila s sodelovanjem na debatnih turnirjih. Kot je pojasnila, potekajo tudi nacionalni turnirji v slovenskem in angleškem jeziku, sama raje debatira v angleščini. »Najboljši debaterji so dijaki mednarodnih programov. Gotovo je izziv, ko debatiramo na mednarodnih turnirjih proti naravnim govorcem angleščine, vendar je meni lepše in tudi lažje debatirati v tujem jeziku. Morda tudi zato, ker imam s tem več izkušenj, tudi literaturo prebiram večinoma v angleščini.«
Lina Fefer priznava, da je usklajevanje debaterstva in šolskih obveznosti včasih naporno, vendar ima status dijaka tekmovalca, kar ji omogoča, da ima napovedana ocenjevanja, občasno si prestavi tudi pisna ocenjevanja. »Šola je bila v teh tednih res nekoliko na stranskem tiru, tudi staršem sem povedala, da mi bodo morda ocene letos malce padle, vendar sem pripravljena to sprejeti, saj mi debaterstvo zares veliko pomeni. Zavedam se, da bom morala bolj stisniti in si res dobro razporediti čas, prepričana pa sem, da bom tudi to šolsko leto kljub vsemu izdelala z odličnim uspehom.« Tudi v prihodnje bo ostala v Sloveniji, ne glede na to, za katero študijsko smer se bo odločila. Želi si namreč postati mentorica debaterjev in biti del študentskih debatnih ekip.