Preselili so se že prej, a je epidemija covida preprečila, da bi pouk v celoti zaživel v novih prostorih. »To je velika pridobitev za nas, poleg tega da se pouk za vse učence končno izvaja v eni stavbi, imamo zdaj učilnice, ki so za pouk glasbil in druge dejavnosti primerne,« pove dolgoletni ravnatelj Stanislav Lašič. Prej so poučevali v prostorih, ki niso bili zvočno izolirani. V prostorih šole se zdaj izvaja tudi pouk baleta in tu lahko vadijo tudi orkestri in komorne zasedbe.
Glasbeno šolo v tem šolskem letu obiskuje skoraj 300 učencev, da bi se jim še bolj približali, imajo tudi tri dislocirane enote, v Križevcih, na Razkrižju in v Veržeju. Poučujejo vse klasične instrumente, že tretje leto omogočajo tudi nadstandardni program, v okviru katerega poučujejo električno kitaro, sintetizator, letos pa imajo prvega učenca za ukulele. Največ zanimanja je za klavir in kitaro, pove Lašič, malo je zanimanja za klavirsko harmoniko, več pa za diatonično. Primanjkuje jim tudi trobent, zato nameravajo z ljutomerskim pihalnim orkestrom razpisati štipendije, da bi pridobili še kakšnega novega člana in učenca.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Na šoli imajo 25 zaposlenih, na baletnem oddelku, kjer vsako leto pripravijo baletno predstavo za starše in zunanje občinstvo, so letos dobili učitelja baleta in upajo, da se bo morda tudi zato za balet opogumil še kakšen fant. Zdaj je vpisan le eden.
Kako ohraniti ljubezen do glasbe
Lašič še pove, da zaznavajo velike spremembe pri pedagoškem delu z mladimi. »Naši učitelji ugotavljajo, da je potreben drugačen pristop. Še posebno v pokoronskem času učenci hitreje izgubijo motivacijo za igranje glasbila, in če nimajo prave podpore pri starših, hitreje odnehajo ali se celo izpišejo. Vztrajnosti in želje, da se premagajo kakšne običajne krize, je veliko manj.« Zato skušajo učitelji mlade glasbenike na različne načine motivirati in spodbujati, da ohranijo ljubezen do glasbe in glasbenega ustvarjanja.
K izgubljanju volje za muziciranje je gotovo prispevalo tudi dejstvo, še pove Lašič, da zaradi epidemije ni bilo skupne igre in orkestrov, kar otrokom veliko pomeni. Čeprav je bilo lani že bolje, bo treba še veliko nadomestiti. Prav tako je zamrlo delovanje pevskega zbora, zato bodo letos intenzivno vabili nove pevke in pevce ter začeli intenzivneje vaditi. »Kljub posebnim pogojem in pouku prek zooma je veliko mladih nadarjenih glasbenikov pridno vadilo in napredovalo ter dosegalo lepe rezultate,« pove in doda, da imajo vsako leto učence, ki izstopajo in nadaljujejo šolanje na konservatoriju.
Šola bo v tem šolskem letu praznovala 95-letnico obstoja, na dolgo tradicijo se bodo spomnili z velikim koncertom, ki bo junija na glavnem mestnem trgu in na katerem se bodo predstavili šolski orkestri in vokalisti. Lašič doda, da je že lani koncertu njihovih glasbenikov na trgu prisluhnilo veliko ljudi. Da bi pridobili še več poslušalcev, bodo pripravljali koncerte in glasbene dogodke ter se predstavljali širši publiki. V šolski dvorani, kjer je prostor za 110 obiskovalcev, pa bo glasbeni abonma, v okviru katerega bodo gostili odlične glasbenike, nekdanje učence ali druge glasbenike, da bi poslušalci spoznali različna glasbila, različne zvrsti glasbe in zasedbe.
Potrebovali bi nova klavirja
Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer se je v stavbo iz 19. stoletja, kjer je od nekdaj tudi manjša dvorana z odrom, preselila v 50. letih prejšnjega stoletja. Ker so stavbo nekoč nadzidali, se je začela posedati in je postala prenevarna, zato so se morali pred osmimi leti izseliti. Stavbo so pri prenovi ojačali z betonskimi stebri, hkrati so jo energetsko sanirali. S prenovo so pridobili dve učilnici in druge prostore.
Ravnatelj Stanislav Lašič pravi, da bi si želeli, da bi lahko šola v prihodnje kupila dva šolska klavirja ter da bi v ljutomerskem kulturnem domu občina nekoč kupila pravi koncertni klavir, ki bi se uporabljal tako za namene šole kot za druge glasbene dogodke. Prenova in sanacija je stala 1,8 milijona evrov, od tega je občina pridobila 40 odstotkov nepovratnih sredstev ministrstva za infrastrukturo, 51 odstotkov je zagotovil koncesionar, preostalo pa Občina Ljutomer.