V sklopu projekta Mladi in volitve smo izvedli okroglo mizo, ki so se je udeležili dijaki iz naše regije, in dobili konkretne odgovore neposredno od mladih.
Kdo je sodeloval?
Okrogle mize so se udeležili: Tara Kuhar s Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci (5. letnik, smer gastronomski tehnik), Blaž Kuzma s Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota (4. letnik, smer strojni tehnik), Črtomir Kelenc z Dvojezične srednje šole Lendava (2. letnik, smer splošna gimnazija) in Jure Ahlin z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (3. letnik, smer splošna gimnazija)
Po brezplačnem šolanju odhod v tujino
Glede na povedano lahko ugotovimo, da so pomurski dijaki z življenjem v Sloveniji načeloma zadovoljni, saj prepoznavajo danosti »brezplačnega« izobraževanja in zdravstvenega varstva, a jih v tem obdobju najbolj skrbijo pomanjkanje zaposlitvenih možnosti in slabo plačana delovna mesta. Kot sta povedala Tara Kuhar in Blaž Kuzma, večina mladih odide iz države, ker v tujini prej dobijo bolje plačano službo, oba tako tudi razmišljata, da bi šolanje nadaljevala ali iskala zaposlitev čez mejo. Črtomir Kelenc se s tem vprašanjem še ne obremenjuje, toda ima jasno stališče glede odseljevanja mladih. »Zdi se mi, da je to trend, ki bi se moral ustaviti. Mislim, da imamo mladi tukaj ogromno priložnosti,« meni dijak DSŠ Lendava, ki je opozoril, da večina mladih v Sloveniji dobi zastonj izobrazbo, nato pa gre delat v Avstrijo. Po mnenju Jureta Ahlina je to napaka, ni pa nepravilno razmišljanje, saj bi tudi sam za bistveno višjo plačo šel delat v tujino.
»Nikogar od ljudi ne bi smeli kriviti, sistem je treba spremeniti,« je prepričan dijak GFML, ki kot eno izmed radikalnih rešitev problematike odseljevanja mladih omeni ukrep, s katerim bi država omejila prehajanje visoko izobražene delovne sile čez mejo, čeprav priznava, da gre v tem primeru tudi za omejevanje svobode. Kuharjeva in Kuzma bi se s takšnim ukrepom strinjala, a ponovno opozarjata na to, da so plače za njun poklic v Sloveniji majhne v primerjavi s tujino. Kelenc poudarja, da je za korenite spremembe potreben dolgotrajen proces majhnih sprememb, ob tem pa priznava, da je za to potrebnih več dejavnikov, od duhovne plati in patriotizma do večje usmerjenosti v skupno dobro. »Zdi se mi, da je naša družba na poti, ki vodi v pretiran individualizem. Vsak gleda nase in ni pripravljen gledati na celoto,« opaža.
Za mlade naj bodo mladi poslanci
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Pomurski dijaki menijo, da aktualna vlada ni opravila svoje naloge pri povezovanju slovenskega naroda oziroma je stanje s svojim načinom komunikacije še poslabšala. »Smo razklani in ločeni. To se je pokazalo tudi v času epidemije, ko smo se delili na cepljene in na necepljene,« je povedal Kuzma, medtem ko je Kuharjeva spomnila še na nekatere ukrepe pomoči, s katerimi želi, po njenem občutku, vlada »svoje ljudstvo na neki način podkupiti«. Ahlin je ob tem opozoril še na slabo sodelovanje političnih strank v parlamentu, kjer si »bolj kot ne druga drugi mečejo polena pod noge«. Dijaki trenutne slovenske vlade ne podpirajo, kot problematično pa so poleg komunikacije navedli še politično kadrovanje in zanemarjanje stroke.
Ahlin ugotavlja, da je imela Janševa vlada najtežji mandat do sedaj, ampak glede na vse napačne odločitve, ki jih je sprejela, to po njegovem ne more biti izgovor. Tokratnih volitev se bodo vsi udeležili, tudi Kelenc bi se jih, če bi že imel volilno pravico, saj so prepričani, da volivec v primeru neudeležbe nima pravice pritoževanja nad politiko. Kelenc je mnenja, da trenutna slovenska politična scena potrebuje nekoga, ki bo povezovalen, tako imenovani novi obrazi pa se po njegovi oceni doslej še niso izkazali. »Tudi novo ni vedno najboljše, a v trenutnem času bi potrebovali nekoga, ki bi znal voditi in povezati državljane,« meni Tara Kuhar.
In kako se bodo pomurski dijaki odločili, komu zaupati svoj glas? Ahlin bo spremljal predvolilna soočenja, sicer pa se bo odločil na podlagi programa, ki najbolj ustreza njegovi ideologiji, Kelenc bo volil stranko, ki bo podpirala osnovne človekove pravice in svoboščine, pomembna pa mu je tudi karizma voditelja ali voditeljice stranke. Kuzma gotovo ne bo dal glasu tistim, ki neprimerno komunicirajo v javnosti, Kuharjeva pa bo svoj glas zaupala tistim, ki bi bili boljši za našo državo, a meni, da gre na koncu zgolj za prazne obljube politikov, zato še ne ve, kdo bi to lahko bil. Se pa pomurski dijaki strinjajo, da so mladi premalokrat slišani in uslišani pri politikih. »Jaz sem to videl na lastne oči, ko sem bil v otroškem parlamentu v Ljubljani. Po prvih petnajstih minutah, ko so odšli novinarji in smo ostali sami, se je zaradi obiska zobozdravnika opravičilo tri četrt poslancev, preostali pa so se kratkočasili na mobilnih telefonih,« je svojo izkušnjo navedel Ahlin, ki je predlagal še eno radikalno rešitev: podobno kot dva manjšinska poslanca bi v državnem zboru morala sedeti dva mlada poslanca, ki bi zastopala interese mlajše populacije.
Politična neaktivnost mladih izraz pomanjkanja državljanske vzgoje
Mladi po mnenju naših sogovornikov niso zadosti politično aktivni, razloga za to pa sta po mnenju dijaka GFML dva. »Večino časa nismo uslišani, prav tako imamo v procesu izobraževanja zelo slabo organizirano spoznavanje politike. Premalo je med mladimi torej zavedanja, da bi morali iti na volitve.« S tem se strinja tudi Kelenc, ki je poudaril, da je v Sloveniji veliko pomanjkanje patriotizma oziroma domoljubja. »Vsak državljan bi moral imeti v sebi vsaj malo ljubezni do svoje domovine,« je še povedal in hkrati dodal, da imajo mladi tak odpor do politike tudi zaradi medijev in družabnih omrežij, ki jih zasipajo s številnimi, tudi nepreverjenimi ali neresničnimi informacijami.
»Nisem zagovornik tega, da bi se v medijih moral zmanjšati obseg političnih vsebin, vendar bi morale te biti podane pravilno. Zdi se mi, da je odpor mladih do politike v zadnjem obdobju ekstremno narasel.« Tara Kuhar je kot enega izmed razlogov, da so mladi premalo politično aktivni, navedla tudi, da stranke mlade premalo vključujejo v svoje aktivnosti oziroma jih tudi premalo nagovarjajo. Na vprašanje, ali bi k izboljšanju politične aktivnosti mladih pripomogla državljanska vzgoja v šolskem sistemu, sogovorniki niso dali enoznačnega odgovora. Strinjajo se, da bi morali več vedeti o slovenskem političnem sistemu in njegovem delovanju, vendar bi bilo morda podajanje znanja o tem v šolah zelo objektivno.
Zaradi premajhne politične participacije mladih v družbi je tradicionalno nizka tudi volilna udeležba v tej skupini. Ključni razlogi, ki jih mladi navajajo za takšno stanje, so pomanjkanje državljanske vzgoje, nekakovostno informiranje ter ciljanje politikov in političnih strank na točno določeno generacijsko skupino, za katero so prepričani, da jim bo namenila svoj glas na volitvah. »Politiki, še posebej tisti v vladi, se mladih bojijo, saj imamo zadosti radikalne ideje, da bi lahko sistematično kaj spremenili. Zaradi tega se politiki bojijo za svoje položaje in zagovarjanje svojih stališč v prihodnje,« je jasno povedal Ahlin.
Medijem ne zaupajo
Beseda na okrogli mizi je nanesla tudi na medije in družbena omrežja. Za zadnja Kelenc pravi, da je njihov ključni problem nefiltriranje podatkov. »Ampak to je potem spet neke vrste svoboščina, saj imamo vsi pravico do svobodnega izražanja, čeprav lahko ta pravica vodi do negativnih stvari, kot je na primer manipulacija. Mladi se moramo zato naučiti razmišljati zase, objektivno in ne v smeri neke politične ideologije. Poslušati moramo argumente drugih in se ne glede na politično motiviranost povezovati,« je še dodal. Ahlin pa je poudaril, da so mediji odlični za promoviranje politike, za izobraževanje mladih pa so skrajno nepravilna izbira.
»Mislim, da bi tudi to morali sistematično spremeniti oziroma mlade naučiti, da razmišljajo s svojo glavo.« Pri tem je omenil tudi več spodbujanja kritičnega razmišljanja že med izobraževanjem ter nato tudi na delovnih mestih. »Kot sem že povedal, noben človek ni stoodstotno zaupanja vreden, tako tudi noben medij ni zaupanja vreden. Treba je paziti, koga izbrati, in potem pričakovati neko deviacijo od poti, ki je bila obljubljena, ter upati na najboljše,« pravi Ahlin. Delno se je z njegovo trditvijo strinjal tudi Kelenc, ki je dodal, da ne smemo posploševati vseh medijev, saj so še medijske hiše, ki se trudijo biti objektivne. »Je pa odvisno od nas, kaj bomo verjeli. Do vsega je treba biti kritičen, vse informacije preveriti po različnih kanalih.«
Mladi, ki sicer medijev ne spremljajo redno, večino informacij pridobijo na družbenih omrežjih, vendar jim, poudari Kuharjeva, ne morejo zaupati. »Tu je toliko bolj pomembno, da si mladi izmenjujemo mnenja, da med nami poteka konstruktiven dialog, da tako pridemo do nekih skupnih ugotovitev,« je povedal dijak DSŠ Lendava, čemur je prikimal tudi Ahlin. Dodal je, da je treba spoštovati vsako mnenje, vendar si nihče na poziciji javnega govora, še posebej ne v politiki, ne sme privoščiti izražati mnenje brez ustrezne argumentacije.
V Sloveniji se počutijo varne
Ob koncu našega pogovora smo se z dijaki dotaknili še trenutnega dogajanja v svetu, predvsem vojne v Ukrajini. Sogovorniki so se strinjali, da je za obdobje, ki ga imamo za vrhunec razvoja človeštva, žalostno, da je na svetu toliko aktivnih bojišč, hkrati se jim zdi žalostno, da vojna znova poteka na evropskih tleh. »Se mi pa zdi zanimivo, koliko poudarka dajejo mediji dogajanju v Ukrajini. Vojna se vsekakor mora omenjati, se strogo obsojati in skušati preprečiti, vendar se na Bližnjem vzhodu bijejo vojne že leta, pa se le malokdaj omenijo. Verjamem, da je to tudi zato, ker si z ljudmi z Bližnjega vzhoda ne delimo enakih vrednot, konec koncev niti vere in barve kože,« je bil jasen Kelenc, ki se mu zato zdi tudi nekako razumljivo, da Evropa ni pripravljena sprejeti migrantov z vzhoda.
Sogovorniki se v Sloveniji za zdaj še počutijo varne in jih zaradi napetih razmer v Ukrajini ne skrbi za lastno varnost, nekaj bojazni je omenil le Ahlin. »Prva bojna fronta v Ukrajini je le pet ur oddaljena od nas. Ko se postavimo v to perspektivo, je to približno enako, kot če se peljemo na morje na Hrvaško, kar me zagotovo skrbi,« je dodal.
Mladi sicer ostajajo optimistični glede nadaljnjega razvoja naše države, vendar bi moralo biti za to več sodelovanja, več povezanosti in stabilnosti politične scene.