»Starša sta se upokojila, jaz pa sem ravno zaključevala študij, zato je bilo samoumevno, da bom prevzela vodenje kmetije, saj se je sestra v tem času že odselila. Ker so bili dobri temelji že postavljeni, se mi je zdelo škoda, da z delom na kmetiji ne bi nadaljevala,« je uvodoma povedala mlada prevzemnica, ki poleg skrbi za razvoj turistične in gostinske ponudbe aktivno sodeluje tudi pri poljedelstvu in prašičereji. »Prašiče sicer pitamo v Černelavcih, kjer imamo tudi klavnico, tam pa je tudi večina zemlje, ki jo obdelujemo. Za ti dejavnosti sta v prvi vrsti odgovorna starša ter mož Dorjan.«
Sogovornica sicer pravi, da ni bilo zahtevno stopiti v čevlje staršev, saj je vse od otroštva spremljala obseg dela na kmetiji in njen razvoj. »Seveda imam sedaj večjo odgovornost, saj so vse stvari na meni, drugače pa se bistveno ni nič spremenilo. Še vedno celotna družina sodeluje pri delu na kmetiji, skupaj tudi načrtujemo vse naslednje korake.« Kljub temu pravi, da se pri vodenju kmetije vseskozi sooča z različnimi izzivi, predvsem stranke so tiste, ki od njih pričakujejo vedno več, zato se morajo toliko bolj truditi in jim ponuditi več. »Zdaj ni več tako, da bi gostje prišli le na kosilo in odšli, ampak želijo tu doživeti čim več. Res moramo tehtati vse možnosti, kaj iz lokalnega okolja jim še lahko ponudimo in katere so tiste dodatne stvari, s katerimi bi jih tudi sami lahko še bolj pritegnili. Na tem področju je nekako najbolj pestro,« priznava 27-letnica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Izdelala je kremo za roke iz svinjske masti
V času, odkar je Puhan Gjerkeševa, ki je diplomirala iz smeri Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, prevzela vodenje domače kmetije, so zgradili dodaten degustacijski prostor, ki je del restavracije, posodobili so notranjo opremo ter vzpostavili trgovino z domačimi izdelki, med katerimi so njihova vina, suhomesnati izdelki, marmelade, vložnine in bučno olje. Pred kratkim pa je svoje mesto na policah našla tudi krema za roke iz svinjske masti, ki jo je mlada prevzemnica začela ustvarjati pred tremi leti. »Prvo recepturo za kremo sem napisala pred približno tremi leti, vendar sem jo ves ta čas dopolnjevala, dodajala kakšne nove sestavine. Končna krema za prodajo pa je nastala lani, v času epidemije, ko sem imela za to tudi več časa,« je pojasnila.
Kreme za roke je Puhan Gjerkeševa izdelovala zase in za prijateljice že prej, po ogledu dokumentarne oddaje, v kateri je sodeloval dermatolog, ki je razložil, da je živalska maščoba bližje človeški kot rastlinska, saj jo telo lažje absorbira, pa se je odločila, da bo takšno kremo poskušala izdelati tudi sama. »Poskusila sem s svinjsko mastjo, ki jo pridelamo na domači kmetiji, in krema je uspela. Najprej sem jo sicer nastavljala v naših toaletnih prostorih, kjer so jo gostje redno uporabljali, zato sem se odločila, da jo bom začela redno izdelovati in prodajati. Krema je tako že v prodaji v naši trgovini, kmalu bo na voljo tudi v spletni trgovini, nato pa se bom z njo odpravila še do lokalnih trgovcev in skušala z njimi skleniti dogovor za prodajo,« tako sogovornica, ki je dodala, da si želi v prihodnosti izdelati še balzam za ustnice in kremo za obraz.
Potegovala se je za naziv inovativne mlade kmetice
S kremo, ki se v njihovi trgovini dobro prodaja, se je sogovornica predstavljala tudi na letošnjem izboru Inovativni mladi kmet/kmetica 2021, ki sta ga že trinajstkrat organizirala Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Na izbor se je prijavila na pobudo Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota ter Društva podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, katerega članica je. »Tudi zaradi kreme sem se odločila, da se bom prijavila na izbor, saj se mi je to zdela prava priložnost, da kremo predstavim širši javnosti. Se mi je pa zdelo tudi zelo lepo, da so se predlagatelji poleg vseh drugih mladih kmetov iz Pomurja spomnili ravno name. Na izboru sem bila namreč edina kandidatka iz Pomurja, kar mi je bilo v še večji ponos. Ko sem se prijavljala na izbor, si sicer nisem predstavljala, da ima ta takšno težo in tako pozitiven odziv tudi v splošni javnosti.«
Puhan Gjerkeševa sicer pravi, da mora biti inovativen mladi kmet pogumen, pripravljen sprejeti izzive, vedno pa mora razvijati kaj novega, da ne ostane na isti točki, kjer je. »Stremeti mora k temu, da naredi vedno nekaj več, saj tako pomaga sebi in tudi ostalim, ki gradijo celotno ponudbo okolja. Tudi na izboru smo res bili vsi posebni, vsak s svojo posebno zgodbo. Dejansko vsak od nas živi od dela na kmetiji, zaposluje nove ljudi in postane neke vrste malo podjetje. Tudi na splošno je večina kmetij v regiji postala takšnih, da ima kaj za ponuditi in predstaviti, tudi zato je Pomurje postalo zanimiva destinacija za turiste,« je še dodala.
Mladi prevzemnici idej za razvoj družinske kmetije ne manjka. Kot je povedala, si želijo razširiti predvsem ponudbo v domači trgovini, izvajati degustacije vin in mesnin tudi med tednom, zaradi številnih dejavnosti in dela pa zaposliti še več ljudi. »Moj osebni cilj pa je z magistrsko nalogo zaključiti podiplomski študij kmetijstva na mariborski fakulteti. V nalogi se ukvarjam s praktičnimi poskusi v domačem vinogradu. Sedaj želim nalogo dobro napisati in študij uspešno zaključiti, potem pa se še bolj posvetiti vodenju kmetije in uresničevanju zastavljenih ciljev,« je še sklenila Katarina Puhan Gjerkeš.