Direktor podjetja Saubermacher-Komunala Drago Dervarič je najprej izpostavil, da v Sloveniji na prebivalca pridelamo za 2,5 kilograma nevarnih odpadkov, kar predstavlja nevarnost za naše zdravje ter naravo. Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka do 25. novembra, obeležujemo od leta 2009, njegov namen pa je spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov. V Sloveniji smo pri tem na dobri poti, saj smo v primerjavi s preteklimi leti njihovo nastajanje zmanjšali za 18 odstotkov, kljub vsemu pa v gospodinjstvih letno proizvedemo 4800 ton nevarnih odpadkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Še zadnji dan za ugovor zoper izračun dohodnine
Na Finančni upravi RS (Furs) samo še danes čakajo morebitne ugovore na informativne izračune dohodnine za leto 2023, ki so jih konec marca poslali nekaj manj kot enemu milijonu zavezancem. Te morajo vložiti tisti, ki se s prejetim izračunom ne strinjajo - če so podatki pomanjkljivi ali nepravilni oz. je davčna obveznost ugotovljena napačno.
Ela Roš, Zarja Pertoci, Vanesa Pivar, Živa Mataič in Nikola Prelič, dijaki Gimnazije Murska Sobota, so pod mentorstvom Damijane Hrastelj Ploj predstavili rešitve, kako zmanjšati nastajanje nevarnih odpadkov na področju odpadnih zdravil, baterij in čistilnih sredstev. Prišli so do zaključkov, da bi proizvajalci zdravil ljudi lahko ozaveščali tako, da bi na embalaže nalepili fotografije, kot to poznamo pri cigaretnih škatlicah, omenili pa so tudi še obveščanje ljudi v lekarnah in zdravstvenih domovih. Baterije bi lahko zamenjali z okolju bolj prijaznimi, denimo s papirnati ali tistimi, ki se polnijo na sončno energijo. Čistilna sredstva v gospodinjstvih pa bi lahko zamenjali z okolju prijaznimi ali pa bi jih nadomestili z domačimi čistili, kot so sol, limona, kis ter soda bikarbona.
Dijaki iz Ekonomske šole Murska Sobota so sprva predstavili pomen opozorilnih piktogramov na embalažah nevarnih snovi in povedali, kje vse jih lahko opazimo. Najbolj pogosto tovrstne znake najdemo na sredstvih za osebno higieno ter na embalažah čistil, ki jih uporabljamo pretežno v kuhinji in kopalnici. Chanel Majhenič in Eva Polak, ki sta projekt pod mentorstvom Simone Šavora pripravljali skupaj z dijaki 1. D razreda, sta zbranim ponudili še zanimivo idejo, kako iz sode bikarbone, vroče vode in limoninega soka izdelati domači osvežilec zraka v pršilu.
Daša Žuman, Anja Pušenjak, Urška Fras in Erik Hauzer iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so skupaj z mentorico Matejo Godec pripravili zanimiv predlog o zmanjševanju problematike odpadnih nagrobnih sveč. Iz odpadnega gospodinjskega olja so namreč izdelali loj za svečo, dodali stenj in to postavili v plastično embalažo, ki jo lahko večkrat uporabimo. Sveče so dijaki poimenovali Goodwax, s projektom pa so bili že lani na tekmovanju Popri, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Na zaključem projektu pa so med drugim spregovorili še o tem, kako na gimnaziji skrbijo za okolje.
