Mlina na Otoku ljubezni v Ižakovcih ni več. Pri dvigovanju celotnega mehanizma z dvigali iz vode, ki je potekalo minulo soboto med 7.30 in 15.00, se je namreč zgodila nesreča, o kateri smo poročali. Zaradi strohnelosti lesa se je med dvigovanjem polomil tram, na katerega je bila pripeta veriga, zato je večji čoln ali kump s hišico in mlevnim sistemom zgrmel nazaj v reko. »Dotrajani čoln, mlinska hiška, streha in žal sedaj tudi uničeni mlevski sistemi ter mlinski kamen so ostali v reki Muri in čakajo na odstranitev. Verjetno se bo dalo rešiti še kakšen element, ki se ni dokončno poškodoval in ga bomo shranili, če bo možno, pa tudi uporabili v novem plavajočem mlinu,« je za Vestnik pojasnila Gabrijela Küzma, direktorica javnega Zavoda za turizem, kulturo in šport (ZTKŠ) Beltinci, ki je upravljavec Otoka ljubezni v Ižakovcih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Pri dvigovanju mlina so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ižakovci in osebe, ki so upravljale z dvigaloma, delovali v koordinaciji s Krajevno skupnostjo (KS) Ižakovci, ZTKŠ Beltinci in Občino Beltinci, omenjeni so se v soboto po nezgodi že dogovarjali o možnih načinih odstranitve posameznih ostankov mlina iz vode. »Ali bomo te odstranili sami s prijemalom na bagru ali pa jih bo odstranila Slovenska vojska, ki si je situacijo že ogledala. Dogovori še potekajo,« je še dodala Küzmova. Po odstranitvi ostankov mlina iz vode se bo formirala skupina deležnikov, ki bo koordinirala izvedbo novega mlina, Občina Beltinci in ZTKŠ Beltinci sta se namreč prijavila na razpis, ki ga ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obljublja konec letošnjega leta. Ocenjena vrednost izvedbe novega plavajočega mlina je 250 tisoč evrov, projektna dokumentacija pa je po besedah sogovornice že pripravljena.
K sanaciji so pristojni pristopili zaradi vnovičnega potapljanja mlina. ZTKŠ Beltinci je 29. septembra ob 6.45 prejel sporočilo člana sveta KS Ižakovci, da se mlin potaplja, pri pregledu situacije je bilo ugotovljeno, da so ponoči odpovedale potopne črpalke, nameščene v lesenih čolnih. Te so vsakih 10 minut črpale vodo iz čolnov, saj so ti zaradi dotrajanosti puščali že več kot 20 let. Mlin so sicer reševali že marca 2019, ko so vzpostavili alarmni sistem, s katerim je bilo povezanih pet krajanov. V noči zadnjega potopa, torej septembra letos, so alarmni sistemi malo pred polnočjo začeli z alarmiranjem, prvič ob 23.52, kar je razvidno iz statistike alarmiranja v noči potopa, na ogled situacije pa je krajan Ižakovec prišel šele ob 5.44 zjutraj.
Spomnimo, sredi julija 2020 je mlin ostal še brez mlinskega kolesa, ki je vse do danes ostalo zagozdeno v reki.
»Po zadnjem septembrskem potapljanju je ZTKŠ Beltinci začel s koordinacijo in pridobivanjem načinov reševanja mlina, in sicer z demontažo celotnega mlevskega sistema s strani lokalnega obrtnika s pričetkom del 12. oktobra, z ogledom situacije s slovensko vojsko in možnostjo demontaže ter odstranitve iz vode ali pa z dvigom kompletnega mlina iz vode na kopno s pomočjo dveh dvigal. Razen enega lokalnega obrtnika so nam sodelovanje pri demontaži odklonili vsi ostali domači obrtniki, prav tako sta nam restavratorsko podjetje in lokalni obrtnik absolutno odsvetovala dvig kompletnega mlina iz vode, saj po njihovem mnenju mlin tega ne bi zdržal,« tako direktorica ZTKŠ Beltinci.
Razložila je še, da so na izrednem sestanku članov sveta KS Ižakovci in PGD Ižakovci v sredo, 5. oktobra, predstavili predlog reševanja ter poročilo o dogodku. Poročilo koordinacije o možnih rešitvah je vedno potekalo med upravljavcem otoka, torej ZTKŠ Beltinci, in lastnikoma, to je Občino Beltinci in KS Ižakovci, zato so bili na sestanku prisotni člani sveta KS Ižakovci, predstavniki PGD Ižakovci, Küzmova in župan beltinske občine Marko Virag. »ZTKŠ Beltinci je zagovarjal prvo različico, torej demontažo notranjosti mlevskega sistema in spravilo na varno, šele nato dvig čolnov. Ker pa upravljavec ne odloča sam, je obveljala odločitev večine predstavnikov sveta KS Ižakovci, ki se je odločila za kompleten dvig mlina iz vode s pomočjo dveh dvigal, jasno so se izrekli tudi, da je mlin še v dobrem stanju in da bo zdržal dvigovanje iz vode.«
Takrat je bil sprejet tudi sklep o čimprejšnjem dvigu mlina iz vode na kopno, prav tako sklep o tem, da ZTKŠ Beltinci organizira v imenu lastnika in plačnika, to je Občine Beltinci, vse potrebno za premik dvigal na soboto, 8. oktobra, kar se je tudi zgodilo. Člani sveta KS Ižakovci so se po besedah Küzmove ponovno sestali naslednji dan in na svoji redni seji še enkrat soglasno potrdili že sprejeti sklep.
Kakšna je zgodovina reševanja mlina?
Kot pojasnjuje Küzmova, je ZTKŠ Beltinci od začetka vedel in opozarjal na to, da mlin na potopnih črpalkah dolgo ne bo zdržal. V letu po prvem potopu so zato pristopili k sanaciji mlina, ki jo je predlagal pomorski inšpektor iz Kopra, ki vsako leto pregleda mlin in oba broda, ki sta v upravljanju zavoda. "Za vzdrževanje lesenih čolnov, ki bo vzdržala do novega mlina ali do novih železnih čolnov je predlagal nekaj izvajalcev, ki so strokovno usposobljeni in imajo primerni kader oziroma se ukvarjajo s posobnimi deli. Pomagati so nam bili pripravljeni izvajalci iz osrednjeslovenske regije iz podjetja GNOM in njihovi podizvajalci," tako sogovornica, ki doda, da je bilo na ogledu več strokovnjakov. Ti so pojasnili, da je mlin v zelo slabem stanju in da sanacija na vodi ne bo dolgotrajna, saj so ugotovili, da je bili že pri izdelavi čolnov tesnenje nepravilno izvedeno. To so potrdili tudi domači obrtniki, ki so spremljali izdelavo mlina. "ZTKŠ Beltinci je o stanju in vseh aktivnostih poročal na skupnih sestankih z beltinsko občino in KS Ižakovci, odločitev je bila, da podpremo vmesno fazo začasnega vzdrževanja in da se počaka evropska sredstva, ki bodo razpisana v novem programskem obdobju 2021-2027," še razloži.
Po nasvetu strokovnjakov in posveta z lastniki je zavod pristopil k začasni sanaciji mlina, zamenjali so deske na mlinski brvi, zamenjali poškodovano ograjo, lopatice kolesa, namestili os kolesa, zavarili posamezne kovinske dele na kolesu, zatesnili nastale luknje na čolnu, v celoti zamenjali letvice v notranjosti čolna in obnovili čelo čolnov. Skupaj z lastniki so iskali rešitve za trajno sanacijo obstoječega mlina oziroma se nagibali k izdelavi novega ali pa vsak k izdelavi novih železnih čolnov. "Upali smo, da bo naš mlin do gradnje novega zdržal in bi lahko notranjost mlevskega sistema mlina prestavili iz starega mlina v novega. Žal mlin ni zdržal."
