»Ura je pet. Na soboški avtobusni postaji se zbiramo udeleženci potovanja. Prihajamo iz vseh krajev Pomurja, pa tudi izžrebanci iz Slovenskih goric in Dravskega polja so sklenili, da se udeležijo izleta,« je takrat v uvodu reportaže zapisal novinar Štefan Sobočan.
Leta 1974 je bil cilj Vestnikovega izleta z dvema avtobusoma Logarska dolina, leta 1975 pa Dolenjska in Kumrovec. Leta 1976 je naše bralce na potovanje prvič popeljal Vestnikov vlak, idejo zanj pa je dal takratni vodja gospodarsko-propagandne službe Drago Beloglavec. Cilj prvega Vestnikovega vlaka je bil Koper, kar 1200 potnikov pa je morala prepeljati več kot pol kilometra dolga vlakovna kompozicija. Ko je še stala v Murski Soboti, je segala od Lendavske ulice do pokopališča. Rekordno zanimanje ni bilo nič nenavadnega, saj so mnogi potniki takrat prvič videli sinje Jadransko morje. Na poti domov so se ustavili še v Postojni, kjer so si ogledali Postojnsko jamo in človeško ribico.
Doslej zadnji Vestnikov izlet je bil 3. junija 2017, cilja sta bila Trst in Kras. Letos pa tja, kjer se je vse začelo.
Leta 1974 je bil cilj Vestnikovega izleta z dvema avtobusoma Logarska dolina, leta 1975 pa Dolenjska in Kumrovec. Leta 1976 je naše bralce na potovanje prvič popeljal Vestnikov vlak, idejo zanj pa je dal takratni vodja gospodarsko-propagandne službe Drago Beloglavec. Cilj prvega Vestnikovega vlaka je bil Koper, kar 1200 potnikov pa je morala prepeljati več kot pol kilometra dolga vlakovna kompozicija. Ko je še stala v Murski Soboti, je segala od Lendavske ulice do pokopališča. Rekordno zanimanje ni bilo nič nenavadnega, saj so mnogi potniki takrat prvič videli sinje Jadransko morje. Na poti domov so se ustavili še v Postojni, kjer so si ogledali Postojnsko jamo in človeško ribico.
Doslej zadnji Vestnikov izlet je bil 3. junija 2017, cilja sta bila Trst in Kras. Letos pa tja, kjer se je vse začelo.
»Tej pračlovik je biu čeden«
Ohranile so se številne anekdote, dogodivščine in smešni pripetljaji z Vestnikovih izletov. Ko so na prvem Vestnikovem izletu potniki stopili iz avtobusa, jih je v Krapini blizu železniške proge pričakal muzej evolucije, pred katerim so bile postavljene makete krapinskega pračloveka in njegovega bivališča. Ob pogledu nanje je neka starejša gospa dejala: »Viš, tej krapinski pračlovik je biu že te tak čeden, ka si je dau kuče poleg štreke postaviti.« (Vidiš, ta krapinski pračlovek je bil že takrat tako pameten, da si je dal postaviti hiše blizu železniške proge.)
»Ge je cug za Soboto?«
Enkrat so Vestnikovi bralci z vlakom potovali neposredno na prireditev takratne štafete mladosti v Beogradu. V prestolnici Jugoslavije se je neka starejša potnica izgubila, zato se je odpravila na železniško postajo in prvega železničarja vprašala: »Ge je tü cug za Soboto?« (Kje je tu vlak za Soboto?) Ta jo je samo debelo pogledal, ker ni ničesar razumel. Potem sta se vendarle toliko sporazumela, da je na koncu gospa sama srečno prispela domov.
