Daleč od doma je, a derbi med Mariborom in Muro zanj ni bila običajna tekma. Nogometno se je izobrazil v Murski Soboti, s črno-belimi debitiral v prvi ligi in z njimi prvič okusil evropske kvalifikacije. V Ljudskem vrtu pa je trikrat postal prvak slovenske lige in se zapisal v zgodovino kot (doslej) edini nogometaš vijoličastih, ki je v ligi prvakov zadel dvakrat. Ko se njegovi rojaki šele pripravljajo na spomladansko premiero, je Damjan Bohar že v polnem pogonu. Hitri Prekmurec se je hitro uveljavil v poljskem Lubinu.
Dobro ste vstopili v novo leto. V ponedeljek boste z vašim klubom Zaglebie Lubin lovili tretjo spomladansko zmago v poljski ekstraklasi.
"Že priprave so bile dobre. Prvi tekmi sta bili za nas izjemno pomembni zaradi boja za uvrstitev med prvih osem ekip in lige za prvaka. Zelo zelo dobro smo opravili testa, povsem zasluženo osvojili šest točk. Nazadnje smo igrali z Legnico, kar je za Lubin največji derbi, saj sta mesti oddaljeni le 15 kilometrov. Čutil se je naboj, deset tisoč ljudi je bilo na tribunah, navijači so nas dobro podpirali in na koncu smo bili vsi zadovoljni z zmago s 3:0."
Kako pa ste zadovoljni s svojimi predstavami? Igrate veliko, ste standarden član prve enajsterice.
"Seveda sem zadovoljen, a moje mnenje je, da je vedno lahko boljše. K temu stremim na vsaki tekmi, meje se lahko vedno premikajo. V klubu sem dobil zelo dober status, spoštujejo me. Čutim zaupanje ne le športnega dela kluba, ampak tudi predsednika in direktorja. Za zdaj sem zelo zadovoljen."
Hitro ste jih osvojili. Poljski novinarji so vas kmalu po prihodu označili za veliko okrepitev. Je bilo ob takšnem sprejemu prilagajanje na novo okolje lažje?
"Seveda. Že pri prejšnjem trenerju sem čutil zaupanje in podporo, vedel sem, da bom dobil želeni status. Z novim trenerjem se je situacija še izboljšala, njegov način dela mi je pisan na kožo. Tudi preostali igralci se počutijo podobno. Ob analizah vidim dosti dobrih stvari v igri, točno vem, kako moram igrati, kje se moram gibati. O novem trenerju lahko povem le dobre stvari."
Vaš trener je Nizozemec Ben van Dael. Je drugačen od vaših prejšnjih?
"Prejšnji trener je bil Poljak (Mariusz Lewandowski, op. a.), sistem razmišljanja in način igre sta popolnoma drugačna. Vidi se, da je tuji trener... ne bom rekel, da ima več znanja, ima pa drugačne metode in prijeme, ki pripeljejo do rezultata."
Torej je jesenska kriza, ko ste več kot dva meseca čakali na zmago, pozdravljena?
"Kriza je bila kar velika, osem tekem zapored nismo zmagali. Težko je bilo, navijači so bili nezadovoljni in tako padeš v črno luknjo, iz katere je težko izplezati. Zgodila se je še menjava trenerja, novi je potreboval dve, tri tekme, da smo začeli zmagovati, z zmagami so se ljudje začeli vračati na stadion. Vsaka ekipa pride v krizo, toda naša je bila res predolga, a zdaj je za nami."
Na Poljskem za tri točke zaostajate za ligo za prvaka, a z Mariborom ste bili vajeni boja za lovorike.
"Moraš se prilagoditi, sprejeti spremembe. Saj bi se tudi letos lahko borili za najvišja mesta, če ne bi padli v tisto črno luknjo. Zdaj tega ne moremo spremeniti. Miselnost prilagodiš. Liga je čisto drugačna kot slovenska, potrebuješ nekaj časa, da jo sprejmeš. A ni panike, s tem moraš živeti. S pravo željo po dokazovanju nimaš težav s prilagajanjem."
Poljska je seveda veliko večja od Slovenije, stadioni so večji, gostovanja so neprimerljivo daljša. Katere pa so največje razlike med poljsko ligo in slovensko na igrišču?
"Infrastruktura je na visokem nivoju, gostovanja so dolga. Presenetilo me je, kako dobro marketinško so urejeni. Kamere in fotografi ti sledijo na vsakem koraku. Na igrišču je več poudarka na fiziki, taktično delamo zelo dobro, s čimer si lahko ustvariš največjo prednost pred tekmeci. Kvaliteta lige je dobra, nekateri jo premalo cenijo. Legia je velikan, tudi Lech, ki mu v tej sezoni gre nekoliko slabše. Manjši klubi se, podobno kot v vsaki državi, zgledujejo po treh, štirih največjih."
Niste prvi Slovenec v poljski ligi. Kakšen odnos imajo Poljaki do slovenskih nogometašev?
"Mnenje si ustvarijo glede na to, kakšen si na treningih in tekmah. Status si moraš zgraditi sam. Ko si v tujini, te ne bo nihče čakal, nihče te ne bo prosil. To mi je bilo popolnoma jasno. V redu je, da sem nekoliko starejši šel v tujino. Ko si zrelejši in razmišljaš s svojo glavo, te bo težko kdo zrušil. Ko si mlad in ne upaš ničesar reči, pa mu lahko uspe."
Kako ste se prilagodili na novo življenje?
"Nisem opazil velikih razlik. Lubin je približno tako velik kot Maribor. Ustreza mi, da ni kot Varšava – sicer ne bi imel nič proti takšnemu mestu, ampak raje sem v bolj umirjenem delu. Hrana je okej, zelo podobna naši, trgovine in restavracije so dobre. Z zaročenko sva se dobro prilagodila."
Zaročenka? Se že obeta poroka?
"Traja že nekaj časa. (Smeh.) Načrtujeva, da se poročiva naslednje leto."
Ob vseh spremembah ste pa obdržali stalnico. Tudi letos ste zimske priprave opravili v turškem Beleku, ki ste ga dobro spoznali z Mariborom.
"Že petič sem bil tam. Saj ne, da je slabo, a počasi sem si zaželel sprememb. Če že ne kaj drugega, bi bilo dobro, da spremenimo vsaj hotel. Lepo se je vrniti, a včasih je dobro spoznati nove kraje, druge ljudi. Monotono je postalo, a to ni bila ovira, da ne bi dobro oddelal priprav."
Zdaj lahko že z distance pogledate na vaš poletni razhod z Mariborom. Nenavadno je, da se nogometaš, ki je tresel v ligi prvakov, pol leta kasneje znajde na tribuni in nato potiho zapusti klub.
"To so bili težki trenutki, skoraj pol leta nisem nič igral. Sem pa normalno treniral, saj sem vedel, da bom, če ne bom igral, odšel, za kar moraš biti dobro pripravljen. Da sem odšel potiho, me sploh ne moti. Moj pečat je tam ostal, moji goli, moje dobre tekme, slabe sem, kot vsak profesionalec, izbrisal. Z navijači sem bil v zelo korektnih odnosih, spoštovali so me. V klubu smo se hitro dogovorili. Predstavil sem svoje želje in klub me je uslišal. Nobenih grdih pogledov ni bilo."
So bile predstave iz lige prvakov vaša glavna referenca, ko ste iskali nov klub?
"Seveda! Tega mi nihče ne more vzeti, to bo za vedno ostalo zapisano. Ko igraš v ligi prvakov, imaš v karieri določeno prednost. To je največ, kar lahko v nogometu dosežeš."
Spremljate, kako igrajo vaši nekdanji soigralci?
"Redno spremljam slovensko ligo, uredil sem si paket z vsemi slovenskimi televizijskimi programi. To ostane v krvi. Ko si tako dolgo v nekem prvenstvu, ga ne moreš kar čez noč nehati spremljati. Pogledam skoraj vse tekme, na tekočem sem."
Vaša nekdanja kluba, Maribor in Muro, sta odigrala derbi. Je kateri vendarle bolj vaš?
"Ko sem se poslovil od Maribora, sem rekel, da sta moja kluba Maribor in Mura. Za vedno sta spremenila mojo kariero, oba sta mi dala dosti, oba sta v mojem srcu dobro zapisana, zaradi njiju sem zdaj tu, kjer sem. Res sem se veselil tekme, spektakla. Žal nisme mogel biti v Ljudskem vrtu, sem pa tekmo gledal na televiziji."
Vas je presenetilo, da je Mura že v prvi sezoni po vrnitvi v prvo ligo dosegla nekaj odmevnih zmag?
"Mura je začela zelo zelo spodobno. Pred začetkom sezone sem rekel, da imajo največjo prednost v trenerju Anteju Šimundži. Dolga leta sem sodeloval z njim, vem, kakšen je njegov način dela in razmišljanja, kako to prenaša na igralce. Če to dobro vpijajo, Mura izgleda tako kot zdaj. Dobra tekma je bila, trda. Majhne napake so odločale."
Ste derbi spremljali kot navijač?
"Zdaj sem v svojem tretjem klubu, zato sem gledal kot zunanji opazovalec. Vesel sem, da je bila tekma dobra, in da so gledalci uživali. Ekipi sta naredili pravi spektakel."
Dobro ste vstopili v novo leto. V ponedeljek boste z vašim klubom Zaglebie Lubin lovili tretjo spomladansko zmago v poljski ekstraklasi.
"Že priprave so bile dobre. Prvi tekmi sta bili za nas izjemno pomembni zaradi boja za uvrstitev med prvih osem ekip in lige za prvaka. Zelo zelo dobro smo opravili testa, povsem zasluženo osvojili šest točk. Nazadnje smo igrali z Legnico, kar je za Lubin največji derbi, saj sta mesti oddaljeni le 15 kilometrov. Čutil se je naboj, deset tisoč ljudi je bilo na tribunah, navijači so nas dobro podpirali in na koncu smo bili vsi zadovoljni z zmago s 3:0."
Kako pa ste zadovoljni s svojimi predstavami? Igrate veliko, ste standarden član prve enajsterice.
"Seveda sem zadovoljen, a moje mnenje je, da je vedno lahko boljše. K temu stremim na vsaki tekmi, meje se lahko vedno premikajo. V klubu sem dobil zelo dober status, spoštujejo me. Čutim zaupanje ne le športnega dela kluba, ampak tudi predsednika in direktorja. Za zdaj sem zelo zadovoljen."
Hitro ste jih osvojili. Poljski novinarji so vas kmalu po prihodu označili za veliko okrepitev. Je bilo ob takšnem sprejemu prilagajanje na novo okolje lažje?
"Seveda. Že pri prejšnjem trenerju sem čutil zaupanje in podporo, vedel sem, da bom dobil želeni status. Z novim trenerjem se je situacija še izboljšala, njegov način dela mi je pisan na kožo. Tudi preostali igralci se počutijo podobno. Ob analizah vidim dosti dobrih stvari v igri, točno vem, kako moram igrati, kje se moram gibati. O novem trenerju lahko povem le dobre stvari."
Vaš trener je Nizozemec Ben van Dael. Je drugačen od vaših prejšnjih?
"Prejšnji trener je bil Poljak (Mariusz Lewandowski, op. a.), sistem razmišljanja in način igre sta popolnoma drugačna. Vidi se, da je tuji trener... ne bom rekel, da ima več znanja, ima pa drugačne metode in prijeme, ki pripeljejo do rezultata."
Torej je jesenska kriza, ko ste več kot dva meseca čakali na zmago, pozdravljena?
"Kriza je bila kar velika, osem tekem zapored nismo zmagali. Težko je bilo, navijači so bili nezadovoljni in tako padeš v črno luknjo, iz katere je težko izplezati. Zgodila se je še menjava trenerja, novi je potreboval dve, tri tekme, da smo začeli zmagovati, z zmagami so se ljudje začeli vračati na stadion. Vsaka ekipa pride v krizo, toda naša je bila res predolga, a zdaj je za nami."
Na Poljskem za tri točke zaostajate za ligo za prvaka, a z Mariborom ste bili vajeni boja za lovorike.
"Moraš se prilagoditi, sprejeti spremembe. Saj bi se tudi letos lahko borili za najvišja mesta, če ne bi padli v tisto črno luknjo. Zdaj tega ne moremo spremeniti. Miselnost prilagodiš. Liga je čisto drugačna kot slovenska, potrebuješ nekaj časa, da jo sprejmeš. A ni panike, s tem moraš živeti. S pravo željo po dokazovanju nimaš težav s prilagajanjem."
Poljska je seveda veliko večja od Slovenije, stadioni so večji, gostovanja so neprimerljivo daljša. Katere pa so največje razlike med poljsko ligo in slovensko na igrišču?
"Infrastruktura je na visokem nivoju, gostovanja so dolga. Presenetilo me je, kako dobro marketinško so urejeni. Kamere in fotografi ti sledijo na vsakem koraku. Na igrišču je več poudarka na fiziki, taktično delamo zelo dobro, s čimer si lahko ustvariš največjo prednost pred tekmeci. Kvaliteta lige je dobra, nekateri jo premalo cenijo. Legia je velikan, tudi Lech, ki mu v tej sezoni gre nekoliko slabše. Manjši klubi se, podobno kot v vsaki državi, zgledujejo po treh, štirih največjih."
Niste prvi Slovenec v poljski ligi. Kakšen odnos imajo Poljaki do slovenskih nogometašev?
"Mnenje si ustvarijo glede na to, kakšen si na treningih in tekmah. Status si moraš zgraditi sam. Ko si v tujini, te ne bo nihče čakal, nihče te ne bo prosil. To mi je bilo popolnoma jasno. V redu je, da sem nekoliko starejši šel v tujino. Ko si zrelejši in razmišljaš s svojo glavo, te bo težko kdo zrušil. Ko si mlad in ne upaš ničesar reči, pa mu lahko uspe."
Kako ste se prilagodili na novo življenje?
"Nisem opazil velikih razlik. Lubin je približno tako velik kot Maribor. Ustreza mi, da ni kot Varšava – sicer ne bi imel nič proti takšnemu mestu, ampak raje sem v bolj umirjenem delu. Hrana je okej, zelo podobna naši, trgovine in restavracije so dobre. Z zaročenko sva se dobro prilagodila."
Zaročenka? Se že obeta poroka?
"Traja že nekaj časa. (Smeh.) Načrtujeva, da se poročiva naslednje leto."
Ob vseh spremembah ste pa obdržali stalnico. Tudi letos ste zimske priprave opravili v turškem Beleku, ki ste ga dobro spoznali z Mariborom.
"Že petič sem bil tam. Saj ne, da je slabo, a počasi sem si zaželel sprememb. Če že ne kaj drugega, bi bilo dobro, da spremenimo vsaj hotel. Lepo se je vrniti, a včasih je dobro spoznati nove kraje, druge ljudi. Monotono je postalo, a to ni bila ovira, da ne bi dobro oddelal priprav."
Zdaj lahko že z distance pogledate na vaš poletni razhod z Mariborom. Nenavadno je, da se nogometaš, ki je tresel v ligi prvakov, pol leta kasneje znajde na tribuni in nato potiho zapusti klub.
"To so bili težki trenutki, skoraj pol leta nisem nič igral. Sem pa normalno treniral, saj sem vedel, da bom, če ne bom igral, odšel, za kar moraš biti dobro pripravljen. Da sem odšel potiho, me sploh ne moti. Moj pečat je tam ostal, moji goli, moje dobre tekme, slabe sem, kot vsak profesionalec, izbrisal. Z navijači sem bil v zelo korektnih odnosih, spoštovali so me. V klubu smo se hitro dogovorili. Predstavil sem svoje želje in klub me je uslišal. Nobenih grdih pogledov ni bilo."
So bile predstave iz lige prvakov vaša glavna referenca, ko ste iskali nov klub?
"Seveda! Tega mi nihče ne more vzeti, to bo za vedno ostalo zapisano. Ko igraš v ligi prvakov, imaš v karieri določeno prednost. To je največ, kar lahko v nogometu dosežeš."
Spremljate, kako igrajo vaši nekdanji soigralci?
"Redno spremljam slovensko ligo, uredil sem si paket z vsemi slovenskimi televizijskimi programi. To ostane v krvi. Ko si tako dolgo v nekem prvenstvu, ga ne moreš kar čez noč nehati spremljati. Pogledam skoraj vse tekme, na tekočem sem."
Vaša nekdanja kluba, Maribor in Muro, sta odigrala derbi. Je kateri vendarle bolj vaš?
"Ko sem se poslovil od Maribora, sem rekel, da sta moja kluba Maribor in Mura. Za vedno sta spremenila mojo kariero, oba sta mi dala dosti, oba sta v mojem srcu dobro zapisana, zaradi njiju sem zdaj tu, kjer sem. Res sem se veselil tekme, spektakla. Žal nisme mogel biti v Ljudskem vrtu, sem pa tekmo gledal na televiziji."
Vas je presenetilo, da je Mura že v prvi sezoni po vrnitvi v prvo ligo dosegla nekaj odmevnih zmag?
"Mura je začela zelo zelo spodobno. Pred začetkom sezone sem rekel, da imajo največjo prednost v trenerju Anteju Šimundži. Dolga leta sem sodeloval z njim, vem, kakšen je njegov način dela in razmišljanja, kako to prenaša na igralce. Če to dobro vpijajo, Mura izgleda tako kot zdaj. Dobra tekma je bila, trda. Majhne napake so odločale."
Ste derbi spremljali kot navijač?
"Zdaj sem v svojem tretjem klubu, zato sem gledal kot zunanji opazovalec. Vesel sem, da je bila tekma dobra, in da so gledalci uživali. Ekipi sta naredili pravi spektakel."
