(Podelitev mojstrskih nazivov) Mojstri so 24 ur na dan

»Več obrtnikov in podjetnikov članov zbornice pa je tik pred zaključitvijo mojstrskih izpitov in bodo kmalu tudi postali mojstri,« je na sprejemu osemnajste generacije mojstrov poudarila Verica Banfi, podpredsednica OOZ Murska Sobota. »Za naše nove obrtne mojstre, ki so že vsi obrtniki in podjetniki, je pridobljeni mojstrski naziv velik osebni uspeh vsakega od njih in pomemben dosežek v življenju, za podjetje pa konkurenčna prednost v dejavnosti, saj se z uporabo blagovne znamke 'mojster' poudari mojstrstvo in kakovost storitev in izdelkov,« je še podčrtala podpredsednica.
»Mislim, da si Slovenija zasluži, da ima vse več profesionalcev,« je nove mojstre na sprejemu, ki ga je pripravila OOZ Murska Sobota, pozdravil slikopleskarski mojster Zvonimir Kolmanko iz Motovilec. Položil jim je tudi na srce, da se naj s tem nazivom njihovo izobraževanje ne konča. »Nekoč sem kolegu tudi rekel: če boš mojster, boš moral to biti 24 ur. To ne pomeni, da si osem ur na delu in potem prideš k stranki po plačilo, ampak se boš moral izkazovati kjer koli in kadar koli.« Kolmanko jim je še zaželel, da pridobljeno znanje dobro unovčijo.

Miran Andrejek, direktor Avtocentra Andrejek iz Trdkove, je poudaril, da lahko iz lastnih izkušenj pove, da mojstrski naziv dejansko nekaj pomeni in da bi ga resnično morali imeti vsi za izvajanje obrtne dejavnosti. »Danes lahko obrtno dejavnost odpre vsak, ki ima pet minut časa in sploh ne ve, za kaj se gre, potem pa si za izvedbo naročila najame podizvajalca. Prej ali slej bomo tu morali nekaj spremeniti,« je bil jasen Andrejek. Z mojstrsko diplomo pa lahko dokazuješ, da imaš znanje, izkušnje in potrebno opremo za izvedbo del. Sprememba takih razmer bi morala biti naloga Obrtne zbornice Slovenije, se je strinjala Verica Banfi, kajti dela na črno je preveč, prav tako je preveč neznanja. »Mojstre moramo podpirati. Biti mojster je vredno vsega poklona. Z mojstrskim nazivom bodimo ponosni obrtniki, kakovostno delajmo in stojmo za našo diplomo, ki jo obesimo na vidno mesto.«

Novim mojstrom je čestital tudi Štefan Pavlinjek ter izrekel osebno zadovoljstvo, saj so si za mojstrstvo zelo prizadevali že v času, ko je sam predsedoval Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Kot je dejal, je bilo težko prepričati učitelje ter še vedno »socialistične« ministre, da mojstrstvo nekaj velja in da za obrt to znanje nekaj pomeni. »Dosegli smo celo, da je bil naziv mojster pogoj za opravljanje storitvene dejavnosti, vendar je pozneje tok šel naprej. To so ukinili, vendar je ostala zavest in želja po nadaljnjem izobraževanju,« je poudaril starosta slovenskih obrtnikov. Izpostavil je tudi pomen nadgradnje izobraževanja in možnosti pridobivanja višje stopnje mojstrskega naziva ter napovedal, da prihajajo časi, ko bo jamstvo za kakovostno opravljeno delo postalo konkurenčna prednost.

Sašo Zrim, elektroinštalaterski mojster iz podjetja Elektro Zrim iz Gederovec, se je pridružil čestitkam, še posebej pa je te namenil kolegoma z enako dejavnostjo, kot jo opravlja sam. »Nanju ne gledam kot na svojo konkurenco, ampak kot na prijatelja v želji, da bi med seboj sodelovali, si znali pomagati in morda v kakšnih hudih časih tudi stopiti skupaj.«
Novim mojstrom sta čestitala in se jim zahvalila za njihov prispevek, ki ga s svojim delom prinašajo tudi lokalni skupnosti, podžupana občin Beltinci in Rogašovci Bojan Žerdin in Rihard Peurača.

Dela je veliko. Kje so delavci?

Elektroinštalaterski mojster Izidor Filip je z obrtjo začel sam leta 1992, zdaj so v podjetju trije zaposleni. V tem času se je marsikaj zgodilo, pove, prineslo pa je tudi veliko izkušenj, kar zdaj potrjuje še mojstrska diploma. »Na gradbišču so nas ljudje že doslej klicali mojster. To bo sicer ostalo še naprej, vendar bomo zdaj dejansko to. Z diplomo si utrdimo znanje in ga nadgradimo, k temu, da jo pridobimo, pa nas sili tudi spremenjena zakonodaja.«

Po novem gradbenem zakonu (GZ-1) je za določene gradbene dejavnosti (zemeljska pripravljalna dela, storitve z gradbeno mehanizacijo, gradnjo, montažo oken in vrat, montažo kovinskih konstrukcij, za fasade, krovsko-tesarska dela, inštalaterstvo in druge z gradnjo povezane dejavnosti) potreben vpis v imenik vodij del pri OZS. Od junija letos je za vpis v imenik vodij del potreben mojstrski izpit.

Peter Šalamon je podjetje registriral leta 2004, dve leti pozneje pa tudi začel s podjetniško potjo. V podjetju so trije zaposleni, imajo pa tudi dijaka. Razlog za pridobitev naziva je bil osebne narave, pove Šalamon, kajti želijo vedeti, kakšno je njihovo znanje in kakšne so novosti, ki jih morajo v podjetju pričakovati. »Drugi razlog je, da bomo lahko zaposlovali mlade, pa tudi, da bomo lahko pokazali, da znamo nekaj več in da zmoremo rešiti probleme, ki nastajajo na terenu.«

Tomaž Merica je direktor družbe Slikopleskarstvo in fasaderstvo Merica, ki deluje že šest let, za pridobitev naziva slikopleskarski mojster pa se je odločil zaradi spremembe gradbene zakonodaje. Sam je namreč ekonomist, z nazivom mojster pa se bo zdaj lahko vpisal kot vodja del. Podjetje zaposluje 18 delavcev, štirje pa bodo v kratkem še prišli iz tujine. »Dela je namreč veliko,« pravi Merica.
Slikopleskarski mojster Silvo Hozjan ima obrt šele leto dni, v tej dejavnosti pa je že veliko dlje. Za pridobitev mojstrskega naziva se je odločil, ker si želi postati nekaj več, kot je bil, in ker bosta morda po njegovih stopinjah šla tudi sinova. »Zdaj sem zaposlen sam, iščem pa dobrega delavca, ki ga je težko dobiti,« še pove.

Elektroinštalaterski mojster Tomaž Palatin je nosilec obrtne dejavnosti od leta 2018, ko jo je nasledil po očetovi upokojitvi, za zdaj pa je zaposlen le on. Za opravljanje mojstrskega izpita se je odločil z namenom, da bo lahko zadostil spremenjenim predpisom in sčasoma še koga zaposlil. »Morda dobim kakega študenta ali vajenca, ki bi ga učil in bi potem ta pri meni tudi ostal,« razmišlja.

Bo imel mojstrski naziv pri pridobivanju posla nek pomen? »Razmere so za zdaj takšne, da ljudje še ne dajejo poudarka temu, s kakšnim mojstrom imajo opravka, ampak jim je važna samo cena. Ker pa je konkurenca velika in bodo časi vse težji, mislim, da nam bodo mojstrske diplome pomagale pri tem, da bodo ljudje v našem delu prepoznali kakovost in nam bolj zaupali. Tako bomo lažje prišli do posla,« je izpostavil Tomaž Merica. Skupaj z novimi mojstrskimi kolegi tudi upa, da bo na osnovi pridobljene mojstrske diplome trg priznal dodano vrednost njihovemu delu. Morda bi ob oglaševanju ali javnih objavah imen obrtnikov celo kazalo pripisati tudi naziv mojster, so še menili sogovorniki. »Lahko pa bi mojstrsko diplomo upoštevali tudi ob javnih razpisih in bi morala biti del zahtevanih prilog. Mojstrski naziv bi moral dajati neko prednost pri pridobitvi posla, ki se izvaja z javnim denarjem,« meni Peter Šalamon.

Poslovni uspeh obrtnika je enako kot v večjih gospodarskih družbah povezan z dobrimi delavci. Toda pomanjkanje delavcev je veliko v vseh dejavnostih, še posebej v slikopleskarski in elektroinštalaterski dejavnosti, od koder tudi prihajajo novi mojstri. »Na trgu teh delavcev ni, zelo malo pa se za te poklice izobražuje tudi mladih. Mojstrski naziv pa daje možnost, da si lahko mentor in inštruktor priučenim delavcem. Upamo tudi, da se bodo prek ljudskih univerz ponudili programi za priučitev delavcev v te poklice,« še poudari Merica.

Strankam pomembna le cena
Izidor Filip pove, da so imeli pri njih v uku že tretjega vajenca, in čeprav marsikdo reče, da od mladih ne moreš veliko pričakovati, jih je sam spoznal v drugačni luči. »Bil sem z njimi na terenu in če vztrajaš ter pokažeš, kako mora biti nekaj narejeno, se to potem pozna pri njihovem delu. Sam se ne bojim, da bi ostali brez mladih. V šoli se nekaj naučijo, tako kot smo se mi, in ko enkrat začnejo delati, se bodo spomnili, kaj so se učili, saj bodo to znanje potrebovali pri delu.«
Opazil je tudi, da so bili mladi nad delom, ki so ga imeli možnost spoznati, navdušeni, izpostavil pa je še njihova znanja pri uporabi računalnika ter komuniciranja v tujem jeziku. To je namreč njihova velika prednost, pove, še posebej v elektroinštalaterski dejavnosti. Toda mlade je treba za poklic najprej navdušiti. Dolgo časa so bili obrtniški poklici manj vredni, želja staršev pa, da se njihovi otroci vpišejo v gimnazijo in nato na študij. »Ravno to je problem v današnjem času. Premalo mladih se odloča za poklicne dejavnosti, ker so te premalo cenjene. Dijakov skoraj ni. Na srednji gradbeni šoli so na primer za 36 poklicev zbrali komaj za en razred dijakov. Nekaj bi morali storiti, da bi mlade navdušili tudi za obrtne dejavnosti. Samo s finančnimi spodbudami se to zagotovo ne da doseči,« pravi Šalamon.

Že dlje časa velja, da izbrati delo v tovarni in pri obrtniku ni dobra odločitev, pa pove Merica. Pojdi v gimnazijo, da ti bo enkrat v prihodnje boljše, je bila znana mantra. Toda za življenje je potrebno tudi delo rok in znanje, povezano s tem, a izobraževalni sistem je tu povsem pogrnil. Silvo Hozjan ima dva sinova, eden je dijak srednje gradbene šole in odličen učenec, v prostem času pa očetu že tudi veliko pomaga pri delu. Mlajši sin obiskuje zdravstveno šolo in, kot sam pravi, če ne dobi zaposlitve v svojem poklicu, bo delal pri očetu. »A že zdaj vidi, da je delati v gradbeništvu veliko težje kot na primer v zdravstvu, kjer so tudi plače višje,« je rekel Hozjan.

Sloves dobrega mojstra je svoj čas nekaj pomenil pri ljudeh, danes pa je postalo iskanje obrtnikov ter primerjava njihove ponudbe kar prek spletne strani vse bolj razširjeno, ugotavljajo sobesedniki. »Tem strankam je pomembna samo cena. Marsikdaj naročniki sploh ne vedo, koga so si dejansko izbrali. Osebnega stika ni in večkrat se zgodi, da šele, ko je delo narejeno do polovice, stranke uvidijo, pri čem dejansko so in nemalokrat nastane konflikt. Tu se potem vidi tisto, kar je nekdo že dejal, da lahko obrt odpre vsak, ki ima pet minut časa,« izpostavi Tomaž Palatin. Sam vidi rešitev v osebnem stiku. Takrat lahko stranki pojasniš, da mu za opravljeno delo daješ garancijo in da si zanjo dosegljiv praktično 24 ur na dan. »Pomembno je, da se izvajalec in stranka pogledata v oči.«

Ponudba in povpraševanje pri storitvenih dejavnostih zaenkrat še preveč delujeta na osnovi najnižje ponujene cene in ne na kakovostni storitvi, opozarjajo mojstri. Da se bo to spremenilo, bo moralo preteči še veliko vode v Muri, je jasen Tomaž Merica. Na poti do spoznanja, da je bil cenejši izvajalec zaradi slabo opravljenega dela celo preplačan, pa se bomo morali še neštetokrat opeči.