Jutri obeležujemo svetovni dan mokrišč. Kljub vedno večjemu zavedanju, kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih ljudje še vedno uničujemo in spreminjamo. Človek je tako v zadnjih treh stoletjih uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu in tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč namreč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. V Sloveniji so mokrišča najbolj ohranjena ob obali, ob nekaterih rekah in poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na šotnih barjih.
Mokrišča so ključna ne le za biotsko raznovrstnost, ampak tudi za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in imajo tako pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. Mokrišča so vir hrane, življenjsko okolje številnih rastlin in živali, za človeka pa območja oddiha in rekreacije. So kot ledvica pokrajine in zbiralniki pitne vode.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tudi NŠ Aluvar Beltinci del projekta Šport mladim NLB
Gre za konzorcij petih klubov z območja Občine Beltinci.
Človek jih mokrišča od nekdaj uničeval – izsuševal, zasipaval, pozidaval, spreminjal v intenzivna kmetijska območja ter jih onesnaževal in zastrupljal. Po znanih podatkih je bilo v zadnjih 300 letih na svetu uničenih 87% mokrišč. Kljub današnjemu zavedanju o njihovi pomembnosti, so mokrišča še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na zemlji, saj še vedno izginjajo in z njimi zgubljamo njihovo bogato biotsko raznovrstnost. V mokriščih namreč živi več kot 100 tisoč ribjih vrst, so življenjsko okolje dvoživk, plazilcev in ptic.
Bogata vegetacija v mokriščih čisti vodo in omogoča rabo pitne vode. V mnogih predelih sveta so mokrišča ob rekah, jezerih in morju vir preživetja lokalnih prebivalcev. Čeprav se marsikatere ekosistemske storitve, ki jih mokrišča nudijo človeku ne da pretvoriti v denar, so te z ocenjenimi 42 bilijoni EUR med najpomembnejšimi ekosistemi in presegajo izračunane vrednosti za gozdove, travišča ali sušna območja.
Pa vendar, človek s svojimi aktivnostmi in v nenehni tekmi po »napredku in razvoju« še vedno uničuje mokrišča. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60%.
Slovenija je biotsko izredno bogata in je z več kot 37% ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do sedaj je bilo dokumentiranih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv.
Vzroki so podobni kot drugje po svetu. So pa ekosistemi v Sloveniji še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti. Mnoge vrste ptic in dvoživk so ogrožene zaradi uničenja njihovih življenjskih okolij. Ribje populacije tako ogrožajo predvsem regulacije vodotokov in gradnja hidroelektrarn.
EU si je že za leto 2010 zadala ustaviti upad biotske raznovrstnosti, vendar cilja nismo dosegli.
