Vzrok za preplah je prodaja in predelava svežega mesa živali, ki niso bile več primerne za prehrano ljudi, zato bi meso teh živali morali zavreči oziroma prepustiti v nadaljnjo obdelavo v kafilerijo. Tako je namreč določil veterinar, vendar njegove odločbe lastnik in zaposleni niso spoštovali. Po prvih informacijah naj bi šlo v promet meso 18 živali (17 prašičev in ene krave) v času od 17. septembra do 22. oktobra. Meso mesnice Ramsaur Fleisch pa ni končalo samo na avstrijskih trgovskih policah, ampak se je v večjih količinah po ugotovitvah preiskovalnih organov izvozilo v države južne Evrope. Tu je na prvem mestu Slovenija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Meso iz te mesnice je po uradni objavi na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) uvažalo šest naših podjetij. V torek so bili na seznamu Kmetija Janežič, Spirala, Janko Sirc, Vigros, Domače mesnine, Pohorske mesnine, TMK Košaki, Meso izdelki Žerak Marko in Preloz. Nekatere izdelke so s polic preventivno odpoklicali tudi v Hoferju, Lidlu, Mercatorju ter Tušu. Direktor UVHVVR Janez Posedi je v ponedeljkovi izjavi za javnost problem z uvozom spornega mesa spet relativiziral. Omejil se je na omenjeno časovno obdobje in spornih 18 živali ter poudaril, da meso, ki se je znašlo na policah, ni nujno nevarno za zdravje ljudi. Na načelni ravni je to res. Škoda pa je, da je ob tem obšel informacije, do katerih so prišli avstrijski organi v podrobnejših preiskavah dogajanja v mesnici. Trenutno preiskujejo večje količine mesa. Tako kot Posedi je tudi vodja štajerske veterinarske službe Peter Wagner, ki se ukvarja s primerom, povedal, da meso, ki je neprimerno za uživanje, ni nujno škodljivo za zdravje. Poudaril je, da kupci svežih svinjskih polovic niso oškodovani, saj je tam goljufija praktično nemogoča. Nekaj povsem drugega pa je nakup posameznih kosov mesa.
Preiskovalci se ne ukvarjajo samo s spornim mesom, ampak so začeli ugotavljati kup drugih nepravilnosti, med drugim mesnica naj ne bi imela t. i. certifikata AMA – sledljivosti izvora živali. Tudi ravnanje z živalmi pred zakolom je izredno sporno, zaradi česar je avstrijska organizacija za varstvo živali VGT sprožila ustrezne postopke proti tej klavnici že leta 2015. Objavljeni videoposnetki dokazujejo, da je bilo ravnanje z živalmi pred zakolom podobno tistemu v poljski klavnici. Med drugim so opozarjali na neustrezno uporabo ogljikovega dioksida pri omamljanju živali pred zakolom. Uporaba ogljikovega dioksida je dovoljena, vendar ne tako, kot so ga uporabljali v omenjeni klavnici. Že zaradi mučenja živali pred zakolom so opozarjali na neustrezno kakovost mesa iz te klavnice. Dokumentacija o dobavah svežega mesa iz te mesnice dokazuje, da ne gre za nepomembnega igralca na avstrijskem trgu. Kot so pristojni organi ugotovili pri pregledu dokumentacije, je bilo velik kupec mesa podjetje Fleisch, od trgovskih verig naj bi bila neposredna kupca avstrijski Spar in Rewe. Preiskovalci domnevajo, da je posrednih kupcev bistveno več, saj večina mesa ne kupuje neposredno pri mesarjih, ampak posredno prek veletrgovcev z mesom.
Vigros redkobeseden
Vsi naši kupci, razen Vigrosa, so meso omenjene mesnice uporabili za predelavo v mesne izdelke – predvsem klobase in salame, TMK Košaki za izdelavo francoske debele klobase za blagovno znamko Tuš. Medtem ko jih je večina objavila imena in serijske številke izdelkov, v katerih je meso iz sporne klavnice, je bil najbolj redkobeseden Vigros. Na naše vprašanje, koliko mesa so kupili v spornem času v omenjeni mesnici, so odgovorili, da so v skladu s predpisi objavili odpoklic mesa pri pristojnem uradu in s tem izpolnili svojo zakonsko obveznost. Na spletni strani so objavljene serijske številke posameznih pošiljk mesa, ki jih sprejemajo nazaj. Več pa nismo izvedeli. Če tega ni pripravljen storiti Vigros, bi to morala storiti UVHVVR. Ker gre za grosističnega dobavitelja mesa, nihče ne ve, pri kom je to meso končalo. Lahko da tudi pri katerem od predelovalcev, ki so objavili seznam izdelkov, v katere so predelali meso iz omenjene klavnice. Podobno kot Vigros, kot kaže, ravnajo tudi avstrijski veletrgovci. Razlika je le, da je tam pristojna veterinarska služba na podlagi dokumentacije o dobavah delavcem v mesnici, ki medtem naprej obratuje, naročila, naj opravljajo odpoklic in objavljajo odjemalce. Opozorili pa so, da zaradi pomanjkljive dokumentacije izredno težko pridejo do končnih kupcev.
Avstrijska mesna veriga
Izbruh afere v avstrijski mesnici bi lahko povezali tudi z afero iz začetka leta. Takrat se je v Gradcu začel odmeven sodni proces proti večji skupini prašičerejcev. V sodnem procesu so bili obtoženi prekomernega obremenjevanja okolja in onesnaževanja podtalnice s prevelikimi izpusti gnojevke. Ti kmetje so bili problematični, ker so se »šli« neregistrirano proizvodnjo prašičev. Pri vseh obtoženih so pristojni organi ugotovili, da število rejnih živali presega dovoljeno število na kmetiji za štiri- do petkrat. Presežki niso bili zapisani v ustreznih evidencah. Ali so te živali končale v omenjeni klavnici, ki je praktično na dvoriščih teh kmetij, in zato mesnica ni imela certifikata AMA, je zgolj ugibanje.
