Hotel Ajda v Moravskih Toplicah je bil prizorišče dvodnevne strokovne razprave o razumevanju zelo aktualnih okoljskih izzivov, ki poteka v organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije, Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, Fakultet za strojništvo Univerz v Mariboru, Novem mestu in Ljubljani ter soorganizaciji Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva - Krožno gospodarstvo in Slovenskih državnih gozdov.
Dvodnevnega posveta se je udeležilo okoli 100 udeležencev in 28 predavateljev iz Slovenije ter dva iz tujine. Področja se dotikajo okoljskih ciljev in izzivov na področju gospodarnega ravnanja z odpadki, energetske izrabe odpadkov in kakovosti zraka, nizkoogljičnega gospdoarstva, podnebnih sprememb, krožnega gospodarstva in okoljskega komuniciranja. Med razpravljalci najdemo številna visoka imena iz politike, gospodarstva, stroke in civilne družbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Na papirju najboljši, denar se pa porablja za študije
Na novinarski konferenci, kjer so predstavili zaključke posveta, so sogovorniki poudarili, da je zelo pomembno iskanje strokovnih rešitev na področju varovanja okolja, od politike pa pričakujejo, da bo šla od besed k dejanjem, kar je tudi geslo tokratnega posveta. Zoran Bricman z gospodarskega ministrstva je kot prednost Slovenije izpostavil gozdove, ki pomembno prispevajo k zmanjševanju emisij ogljikovega diokska in poudaril, da industrija je lahko in tudi mora biti zelena.
Kritičen je bil Peter Novak s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu, ki spremlja okoljsko področje že od leta 1996 in je tudi sodeloval pri pisanju posameznih področnih zakonov. "Če berete dokumente, ki so bili sprejeti v zadnjih letih, so ti izjemno kvalitetno napisani. Z manjšimi dopolnitvami smo praktično najboljši na svetu, toda dejanj ni. Na podnebnem skladu nam ostaja letno do 100 milijonov evrov neizkoriščenih sredstev, kar se pa porablja, pa se v glavnem za študije in analize," je dejal in kot ključne probleme v Sloveniji izpostavil veliko onesnaževanje zraka zaradi uporabe biomase oziroma kurjenja lesu in razvoj primernih tehnologij, kot je denimo kogeneracijo, za financiranje katere pa ni posluha v podnebnem skladu. "Imamo tehnologije za termično obdelavo odpadkov, ampak to ni sežiganje odpadkov. Če misli vlada narediti sežigalnice, je to velikanska napaka," je opozoril Novak in spomnil, da je trenutno na voljo veliko denarja in z malo truda lahko Slovenija postane najbolj napredna dežela v tehnologijah, ki spreminjajo emisije, a potrebno se bo osredotočiti v tehnološko osamosvojitev.
Najboljši v Evropi pri zbiranju odpadkov
Igor Petek iz Publikusa je dejal, da ima Slovenija po študijah Evropske unije najboljši sistem zbiranja komunalnih odpadkov in je narekovalec trendov v Evropi. Kot problem je izpostavil čistočo ločenih frakcij in velik delež stvari v mešanih komunalnih odpadkih, ki tja ne sodije. "Na državni ravni pogrešamo bolj jasno usmeritev za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo," je poudaril in dejal, da centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji zaščajo potrebnim kapacitetam. Opozoril je, da se ranljivost sistema kaže v količini ločeno zbranih bioloških odpadkov, ki jih je enostavno predelati v kompost, a manjka zmogljivosti za njihovo predelavo. Po njegovih besedah bo treba urediti tudi predelavo odpadnega komunalnega blata in predvsem zagotoviti infrastrukturo za termično izrabo. V okviru gospodarske javne službe naj bi država to v prihodnosti rešila s podelitvijo dveh dodatnih koncesij.
Primanjkljaj na področju energijske izrabe odpadkov
Filip Kokalj s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru je izpostavil, da se je v zadnjih 20 letih naredilo veliko na področju ravnanja z odpadki, največji manjko pa je področje energijske izrabe odpadkov. "Zelo dobri smo v preprečevanju nastajanja odpadkov, v ponovni uporabi in ločenem zbiranju ter recikliranju. Obstaja pa faza, ki je ni mogoče rešiti s predhodnimi koraki, in sicer energetsko izkoriščanje odpadkov. Danes povečini te odpadke izvažamo v tujino," je pojasnil in ponazoril z dejstvom, da ob aktualnih podražitvah energentov imamo v Sloveniji energent, za katerega plačujemo izvoz v tujino, kjer ga izrabljajo, se z njim poceni ogrevajo in imajo poceni elektriko.
Za pomanjkanje dejanj so krivi vsi
Sogovorniki so se strinjali, da leži krivda, zakaj še zmeraj ni bilo prehoda od besed k dejanjem, pravzaprav na vseh, od politike, stroke pa do lobijev. Po njihovem mnenju je ključna za dosego okoljskih ciljev podpora vseh državljanov, problem pa so po besedah nekaterih sogovornikov tudi nemotivirani kadri na resornih ministrstvih. Strokovni posvet se je danes zaključil, organizatorji pa načrtujejo jubilejnega 25. že naslednje leto v septembru.
