"Ne moremo verjeti, da se kaj takega v današnjem času lahko dogaja. Delamo zastonj, že osmo soboto v letošnjem letu smo oddelale, pa kot da ni nikomur mar," so razočarane delavke v tovarni Moda Mi&Lan v Gornjih Petrovcih, ki se ne želijo izpostavljati z imenom in priimkom. Ne zato, ker ne bi bilo res, kar govorijo, ampak zato, ker jih je, kot pravijo, direktor Milan Mörec tudi po zadnji naši objavi v časopisu Vestnik zmerjal in jim grozil, da se tistim, ki so se pogovarjale z nami in nam povedale, v kakšnih razmerah delajo, ne piše nič dobrega.
Tudi, ko so konec leta vprašale, ali bodo dobile božičnico, jih je osorno usmeril na našo medijsko hišo, naj vprašajo nas. Takrat jim je nekaj denarja za sobotno delo izplačal, a v letošnjem letu se je zgodovina ponovila. "Vse je bilo zaman," so danes razočarane delavke, ki so takrat povedale svojo zgodbo, "saj očitno lahko z nami počnejo, kar jih je volja."
Zastonj sobote, regres polovičen
Za nobeno od osmih sobot, ki smo jih do danes oddelale, niso dobile plačano niti centa, prav tako niso koristile prostih ur, saj jih enostavno ne dobijo. "Imam še 40 dni dopusta, a jih preprosto ne morem izkoristiti. Prosila sem, da bi dobila vsaj dva dni in se oddahnila, a mi majstrica ni odobrila," razlaga ena od delavk.Prav tako niso dobile v celoti izplačanega regresa. "Dobila sem neto 350 evrov," razlaga druga delavka, pri čemer jim ni nihče razložil, ali bodo preostanek dobile in kdaj. "Pred časom nam je sicer rekel, da bomo dobile 70 odstotkov regresa, potem pa nihče ničesar več. Ampak ta znesek ni 70 odstotkov, to je, kot kaže, polovica," razloži delavka.
A po informacijah zaposlenih razporeda v tovarni še vedno nimajo, ampak sproti izvedo, kdaj morajo priti delat. Če ne pridejo, se jim šteje kot, da so koristile dopust.
Nadure se kopičijo iz meseca v mesec. »Danes izvemo, da jutri delamo do štirih namesto do dveh,« kar se nikjer ne vidi, saj prihoda in odhoda delavcev delodajalec od julija 2015 nihče ne evidentira več. Tako pa delavke, razen svojih beležk, nimajo dokaza, koliko časa zares preživijo tam. Na plačilni listi prav tako ne najdemo malice, ker jo dobijo v tovarni, in potnih stroškov, ker imajo organiziran avtobusni prevoz. Tudi zadnjo soboto, ki so jo oddelale, sta jih pričakala avtobusa, en, ki je peljal proti Murski Soboti in drugi, ki je delavce razvažal po Goričkem.
Če se uprejo in v soboto ne pridejo delat, jim, kot rečeno, piše dopust, ki ga sicer še vedno ne morejo dobiti. Tudi o tem smo pisali v članku, zato so nam iz delovnega inšpektorata odgovorili, da so Mörecu zaradi tega, ker delavcem ni odobril dopusta, izrekli globo, in sicer 3000 evrov podjetju in 450 evrov odgovorni osebi.
Tudi glede koriščenja dopustov, Mörec pravi, da lahko delavci koristijo deset dnevni dopust. "Pri koriščenju dopustov si ne moremo privoščiti kolektivnega dopusta, kot je bila to praksa v velikem sistemu, saj moramo proizvodnjo prilagajati našim naročnikom. V izjemnih primerih se lahko zgodi, da delavec ali delavka ne more na dopust, ko zaprosi za nekaj dni. Lahko pa normalno koristijo letni dopust desetih delovnih dni. Tudi preostanek regresa bo izplačan do konca leta," je še dejal Mörec.
Zaenkrat torej ne more govoriti o kršitvah, saj je dogovorjeno, da bodo delavci proste ure koristili v obdobju med obema sezonama, ko bo zatišje. A problem se pojavi, da tudi takrat, ko je zatišje, tovarna ne more biti zaprta, vsi ne morejo biti prosti, nakopičene proste ure in dopuste pa tako morajo delavci pozabiti. "Če lahko predvidevamo, da je teh ur že toliko, da jih delavci med sezonama ne bodo mogli izkoristiti, potem moramo kot sindikat pritisniti na delodajalca, da jih izplača kot nadure in to sproti," je dejal Türkl in dodal, da bodo zdaj, ko smo jih o domnevnih kršitvah obvestili, stanje preverili.
A vendarle obstaja način, da se izkoriščanje delavcev ustavi. Primer je družba Agromerkur in njen direktor Tomislav Kovačič, ki ga je murskosoboško okrajno sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen, potem ko so delovni inšpektorji zoper družbo in odgovornega vložili kazensko ovadbo.
Je pa pomembno opozoriti še na eno plat te zgodbe, in sicer složnost. Če bi se delavci družbno uprli izkoriščanju in v soboto, ko jim odredi, da morajo priti delat, nihčene bi prišel, oblačila ne bi bila sešita in naročilo ne oddano, se to v nedogled ne bi dogajalo. A to je očitno odraz prekmurske melanholije, tudi psihičnih pritiskov vodstva in pa zahrbtnost delavcev, ki si ne morejo zaupati, da bodo zares vsi složni.
Tudi, ko so konec leta vprašale, ali bodo dobile božičnico, jih je osorno usmeril na našo medijsko hišo, naj vprašajo nas. Takrat jim je nekaj denarja za sobotno delo izplačal, a v letošnjem letu se je zgodovina ponovila. "Vse je bilo zaman," so danes razočarane delavke, ki so takrat povedale svojo zgodbo, "saj očitno lahko z nami počnejo, kar jih je volja."
Zastonj sobote, regres polovičen
Za nobeno od osmih sobot, ki smo jih do danes oddelale, niso dobile plačano niti centa, prav tako niso koristile prostih ur, saj jih enostavno ne dobijo. "Imam še 40 dni dopusta, a jih preprosto ne morem izkoristiti. Prosila sem, da bi dobila vsaj dva dni in se oddahnila, a mi majstrica ni odobrila," razlaga ena od delavk.Prav tako niso dobile v celoti izplačanega regresa. "Dobila sem neto 350 evrov," razlaga druga delavka, pri čemer jim ni nihče razložil, ali bodo preostanek dobile in kdaj. "Pred časom nam je sicer rekel, da bomo dobile 70 odstotkov regresa, potem pa nihče ničesar več. Ampak ta znesek ni 70 odstotkov, to je, kot kaže, polovica," razloži delavka.
"Grozno je"
Da so razmere v tovarni Moda Mi&Lan nevdržne, v en glas zatrjujejo tako delavke, ki so na isti lokaciji že vrsto let, kot tiste, ki so se jim pridružile v zadnjih letih. "Grozno je. Eden drugemu mečejo polena pod noge, odnosi so res slabi," nam pojasni ena od delavk. Na vprašanje, ali so za vse sobote, ki so jih oddelale do izdaje članka, koristile proste ure, nam odgovori: "Niti slučajno. Še dopusta ne moremo dobiti, kaj šele, da bi lahkokoristile proste ure."
Kje je delovna inšpekcija?
Spomnimo. Oktobra smo preko več različnih delavk, ki so nam zaupale svoje izkušnje z delom v tovarni Moda Mi&Lan, razkrili številne nepravilnosti, naš članek pa kot prijavo poslali tudi na delovno inšpekcijo. Na vprašanje, kako so ukrepali, so nam odgovorili:Inšpektorat RS za delo
Inšpektorat RS za delo (IRSD) je pri delodajlacu Moda Mi&Lan opravil nadzor. Izdal je upravno odločbo, s katero mu je odredil, da mora pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določiti letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvestiti delavce na pri njih običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih).
A po informacijah zaposlenih razporeda v tovarni še vedno nimajo, ampak sproti izvedo, kdaj morajo priti delat. Če ne pridejo, se jim šteje kot, da so koristile dopust.
Dokaza o nadurah ni, dopusta ne morejo dobiti
Že takrat smo razkrili, da je na plačilni listi, ki jo hranimo tudi v uredništvu, vsota ur vsak mesec enaka – 174, resnično stanje pa je drugačno. »Vsak dan si pišem, do katere ure delamo, prav tako vse sobote, ki smo jih oddelali,« je dejala sogovornica in razlika med urami iz beležke in temi, ki jih dobi plačane, je tudi 26 ur.Nadure se kopičijo iz meseca v mesec. »Danes izvemo, da jutri delamo do štirih namesto do dveh,« kar se nikjer ne vidi, saj prihoda in odhoda delavcev delodajalec od julija 2015 nihče ne evidentira več. Tako pa delavke, razen svojih beležk, nimajo dokaza, koliko časa zares preživijo tam. Na plačilni listi prav tako ne najdemo malice, ker jo dobijo v tovarni, in potnih stroškov, ker imajo organiziran avtobusni prevoz. Tudi zadnjo soboto, ki so jo oddelale, sta jih pričakala avtobusa, en, ki je peljal proti Murski Soboti in drugi, ki je delavce razvažal po Goričkem.
Če se uprejo in v soboto ne pridejo delat, jim, kot rečeno, piše dopust, ki ga sicer še vedno ne morejo dobiti. Tudi o tem smo pisali v članku, zato so nam iz delovnega inšpektorata odgovorili, da so Mörecu zaradi tega, ker delavcem ni odobril dopusta, izrekli globo, in sicer 3000 evrov podjetju in 450 evrov odgovorni osebi.
Mörec tokrat vse priznal
"To, da smo delali ob sobotah in te niso obračunane oz. izplačane drži. Prav tako smo izplačali samo 55 odstotkov regresa. Da regres ni bil v celoti izplačan, je posledica odhoda enega od partnerjev. Podobno stanje z delovnimi sobotami smo imeli v lanskem letu, vendar so do konca leta delavci dobili izplačane vse nadure, ki jih niso mogli izkoristiti v obliki prostih dni. Tudi za letos imamo sklenjen dogovor, da bodo delovne sobote plačane do konca leta, v kolikor jih ne bo mogoče izkoristi kot proste dni," nam je dejal direktor podjetja Moda Mi&Lan Milan Mörec. Na vprašanje, zakaj ne obračunavajo in plačujejo ur sproti, nam pojasni, da so "v šivalni industriji sorazmerno majhno podjetje, ki se mora izredno hitro prilagajati. Po drugi strani pa za nas veljajo zakonitosti šivalne industrije. V času prehoda sezon in ob koncu leta je naročil manj in takrat nismo polno zasedeni. Zato takrat delavci koristijo proste ure. Tistim, ki jih ne morejo izkoristiti, pa vse nadure plačamo. V lanskem letu je bil ta znesek plačil za nadure, ki jih delavci niso mogli izkoristiti okrog 80 tisoč evrov," pravi Mörec, delavke pa jasno povedo, da s tem zdaleč niso poplačane vse ure, ki so jih oddelale in prav tako se jim bo, kot kaže, zgodilo letos.Tudi glede koriščenja dopustov, Mörec pravi, da lahko delavci koristijo deset dnevni dopust. "Pri koriščenju dopustov si ne moremo privoščiti kolektivnega dopusta, kot je bila to praksa v velikem sistemu, saj moramo proizvodnjo prilagajati našim naročnikom. V izjemnih primerih se lahko zgodi, da delavec ali delavka ne more na dopust, ko zaprosi za nekaj dni. Lahko pa normalno koristijo letni dopust desetih delovnih dni. Tudi preostanek regresa bo izplačan do konca leta," je še dejal Mörec.
Sindikat o neizplačilih ne veničesar
Jože Türkl, iz Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, ki sicer zaradi upokojitve ravno predaja svoje delo sekretarki Zdenki Bobovec, nam je dejal, da so bili s predstavnikom sindikata v Moda Mi&Lan Kristjanom Lainščkom dogovorjeni, da jih sproti obvešča o tem, koliko delavci delajo, da ne prekoračijo ur in da dobijo morebitne nadure izplačane. "Vem, da sta se ga. Bobovec in g. Lainšček že pogovarjala glede delnega izplačila regresa in tudi to, da se je ga. Bobovec zaradi tega dogovorila za sestanek z vodstvom podjetja, ki bo prihodnji teden" nam je dejal Türkl. Hkrati pa dodal, da so po oktobrski objavi razmer v našem časopisu opravili razgovor z njim in se dogovorili, da bo spremljal, kako se odvijajo stvari in jih o prerazporeditvi delovnega časa tudi obveščal.Zaenkrat torej ne more govoriti o kršitvah, saj je dogovorjeno, da bodo delavci proste ure koristili v obdobju med obema sezonama, ko bo zatišje. A problem se pojavi, da tudi takrat, ko je zatišje, tovarna ne more biti zaprta, vsi ne morejo biti prosti, nakopičene proste ure in dopuste pa tako morajo delavci pozabiti. "Če lahko predvidevamo, da je teh ur že toliko, da jih delavci med sezonama ne bodo mogli izkoristiti, potem moramo kot sindikat pritisniti na delodajalca, da jih izplača kot nadure in to sproti," je dejal Türkl in dodal, da bodo zdaj, ko smo jih o domnevnih kršitvah obvestili, stanje preverili.
Obiski inšpekcij pogosti, a neučinkoviti
Kljub temu, da so obiski delovne inšpekcije v Gornjih Petrovcih precej pogosti, se zdi, da niso učinkoviti. Mörec je namreč delavkam sam večkrat dejal, da bo kazen pač poravnal, a spremenilo se ne bo nič. In te njegove napovedi se zaenkrat uresničujejo. Inšpekcija nam je namreč odgovorila še, da se bodo v podjetju Moda Mi&Lan oglasili tudi zaradi izplačila regresa, drugih postopkov pa zoper njega zaenkrat ne vodijo.A vendarle obstaja način, da se izkoriščanje delavcev ustavi. Primer je družba Agromerkur in njen direktor Tomislav Kovačič, ki ga je murskosoboško okrajno sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen, potem ko so delovni inšpektorji zoper družbo in odgovornega vložili kazensko ovadbo.
Je pa pomembno opozoriti še na eno plat te zgodbe, in sicer složnost. Če bi se delavci družbno uprli izkoriščanju in v soboto, ko jim odredi, da morajo priti delat, nihčene bi prišel, oblačila ne bi bila sešita in naročilo ne oddano, se to v nedogled ne bi dogajalo. A to je očitno odraz prekmurske melanholije, tudi psihičnih pritiskov vodstva in pa zahrbtnost delavcev, ki si ne morejo zaupati, da bodo zares vsi složni.
