vestnik

Možnosti so, a ne dovolj izkoriščene

Majda Horvat, 24. 4. 2018
Nataša Juhnov
Zaposlitev in zaslužek zagotavljata invalidom ekonomsko samostojnost. Fotografija Nataša Juhnov
Aktualno

Država za spodbude za zaposlovanje invalidov po sistemu kvot namenja 90 milijonov evrov na leto

Vsak četrti iskalec zaposlitve v pomurski regiji je invalid, kar je bistveno več od povprečja v Sloveniji, kjer je delež nezaposlenih invalidov 17 odstotkov. Kljub temu Mira Nemec iz murskosoboške enote Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča ugotavlja, da se možnosti za zaposlovanje invalidov izboljšujejo tudi v realnem sektorju ali gospodarstvu. Invalidi so namreč za delodajalce zanimivi prav zaradi finančnih spodbud države.

Spodbude učinkovite

V primerjavi s sosednjimi državami ima Slovenija dober sistem spodbud za zaposlovanje invalidov in kar nekaj celovitih rešitev, ki so se na trgu zelo dobro obnesle, je povedal Tomaž Čučnik z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Število zaposlenih invalidov se zato tudi v času gospodarske krize ni zmanjšalo, ampak se za nekaj ljudi celo povečalo. Država namreč za redne oblike spodbud za zaposlovanje invalidov po sistemu upoštevanja kvot namenja približno 90 milijonov evrov na leto. Tak sistem v Sloveniji deluje od leta 2006 in ves ta čas ostaja nespremenjen, to pa zato, ker deluje, je prepričan Čučnik. Na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi tak sistem ohranili tudi v prihodnje.
Ob zaposlitvi v običajnem delovnem okolju za invalide obstajajo še druge možnosti, in sicer podporna zaposlitev, zaščitna zaposlitev in zaposlitev v invalidskem podjetju. Podporna zaposlitev pomeni, da sta tako delodajalec kot invalid deležna strokovne podpore, zaščitna zaposlitev pa zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, ki sta prilagojena njegovim sposobnostim in potrebam. Ob zaposlitvi v običajnem okolju se invalidi, ki dosegajo od 30 do 70 odstotkov pričakovanih delovnih rezultatov, lahko zaposlijo v zaposlitvenih centrih.

Manj možnosti v Lendavi in Gornji Radgoni

Kljub večjim možnostim za zaposlitev invalidov na splošno in tudi v pomurski regiji so te še vedno slabše na območju lendavske in gornjeradgonske upravne enote. Na območju Gornje Radgone namreč še vedno ne deluje noben zaposlitveni center. "Zato smo gornjeradgonski občini že predlagali, da se vključi v reševanje problematike zaposlovanja invalidov," je povedala Nemčeva. Na splošno je zaposlitev veliko lažje najti za mlade invalide, ki jih delodajalci tudi načrtno iščejo, ker jih lažje dolgoročno vpeljejo v delovni proces in vključijo v delovno okolje, pri starejših invalidih pa je težava v tem, da imajo več omejitev pri delu in se delovni proces težje prilagodi, da bi svoje delo lahko opravljali učinkovito.
Po mnenju Branka Gornjeca, predsednika Sveta za invalide Murska Sobota in sekretarja Društva gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota, so ukrepi države za spodbujanje zaposlovanja invalidov ustrezni, toda kljub zdajšnji gospodarski rasti zaposlovanje invalidov ni nekaj samoumevnega, ampak si je treba za te možnosti še naprej prizadevati.
"Treba je pristopiti k delodajalcem in jim predstaviti vse možnosti, ki jih imajo. Realni sektor namreč razmišlja o tem, kako bodo delali, manj pa, kakšne so spodbude za zaposlovanje invalidov in možnosti za prilagoditev delovnega mesta. Tu lahko veliko naredijo nevladne organizacije, več pa bi morda lahko naredil tudi Zavod za zaposlovanje," je še poudaril Gornjec. Zaposlitev za invalida namreč ne prinaša samo družbene koristi, ampak je tako kot za vsakega človeka pomembna zato, ker ima tako svoj vir za preživljanje, kar mu daje neodvisnost in dostojanstvo. "Vse se namreč začne pri denarju, in če si ekonomsko samostojen, pomeni, da si kot človek uspešen," je še poudaril sogovornik.