Sektor prometa sodi med največje porabnike končne energije in je tudi med največjimi onesnaževalci okolja. V zadnjem dostopnem poročilu o udejanjanju e-mobilnosti, ki ga je leta 2020 pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, je zapisano, da je leta 2016 delež prometa v skupni končni porabi energije znašal 39 odstotkov, znotraj tega je največji porabnik cestni promet, močno zato naraščajo tudi izpusti toplogrednih plinov za sektor prometa.
Električna oziroma zelena mobilnost v prometu, ki zajema tako polnilna omrežja in vozila, je v razmahu. Gre za okolju bolj prijazno mobilnost, saj zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov in drugih onesnaževal v prometu. Zgovoren je podatek, da je bilo na svetovnem trgu električnih avtomobilov leta 2020 več kot deset milijonov teh vozil, kar je približno tri milijone več kot leto prej. V porastu je tudi prodaja javnih polnilnih postaj z enosmernim tokom (DC) in izmeničnim tokom (AC), saj se baterije električnega vozila največkrat polnijo neposredno iz omrežja.
Električna vozila niso samo avtomobili, ampak tudi avtobusi, štirikolesniki, motocikli, mopedi, skuterji ali tricikli, pa tudi druga električna vozila, ki so namenjena vožnji po javnih cestah ali drugih javnih površinah. Razlikujejo se po načinu pogona, tako ločimo popolnoma električna vozila, hibridna vozila, priključna hibridna vozila ter električna vozila s pogonom na gorivne celice. Med zadnja sodijo vozila za golf, električni invalidski vozički, viličarji ter manjša električna transportna vozila za prevoz oseb in tovora na javnih površinah, kot so letališča.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bila v Sloveniji polovica lani registriranih osebnih avtomobilov še vedno na dizelsko gorivo, 46 odstotkov na bencinsko gorivo, število obojih pa se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za odstotek. Povečalo se je tudi število osebnih avtomobilov na hibridni pogon, in sicer na 54 odstotkov oziroma na skoraj 24.800 vozil, kar je dva odstotka vseh registriranih osebnih avtomobilov. Tudi število električnih osebnih avtomobilov se je povečalo za 47 odstotkov oziroma na skoraj 8 tisoč vozil, kar je manj kot odstotek vseh registriranih osebnih vozil. Med vsemi novimi osebnimi avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, je bilo 20 odstotkov hibridnih osebnih avtomobilov, 5 odstotkov pa električnih. Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je v enem letu tako povečalo za desetino, tistih na električni pogon pa za skoraj tretjino.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Vandali so se znesli nad protivojno razstavo na Tišini
Neznani storilci so poškodovali in prevrnili številna kiparska dela v tišinskem parku.
Tri ravni razvoja
Državni zbor je letos maja potrdil zakon, ki določa pravni okvir za vzpostavljanje, razvoj, širitev in varno uporabo infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, potrebuje Slovenija za implementacijo zelenega prehoda v prometnem sektorju celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva in bo uvedla tudi mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Ključni cilj sprejetega zakona je vzpostavitev goste javno dostopne in interoperabilne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, hkrati pa zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest ter povečati delež vozil na alternativna goriva.
Maja sprejeti zakon tako uvaja tri temeljne ravni razvoja infrastrukture za alternativna goriva. Strateško načrtovanje mreže električne polnilne infrastrukture bo urejeno prek gospodarske javne službe, ki bo zagotavljala priključne zmogljivosti in podporno infrastrukturo v polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje ob glavnih prometnih koridorjih v Sloveniji. Za doseganje okoljskih in energetskih ciljev v sektorju prometa se uvaja namenski vir za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva, zakon pa uveljavlja tudi ustanovitev centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva kot izvedbenega telesa za dodeljevanje namenskih sredstev za ukrepe, ki bodo pospešili prehod na alternativna goriva v prometu. Zakon ureja tudi tehnične predpise za polnilnice, obveze upravljavcev, registracijo in zbiranje podatkov o polnilnicah ter digitalno platformo za spodbujanje investicij.
V večini občin še brezplačno
Tudi v Pomurju se mreža javnih polnilnih postaj širi. Izvajalec javne gospodarske službe distribucije električne energije na območju Pomurja je Elektro Maribor, ki je tudi pri izdelavi razvojnega načrta distribucijskega omrežja električne energije za obdobje med letoma 2023 in 2032 upošteval smernice iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE), tudi v delih, ki predvidevajo povečan obseg elektrifikacije prometa. »V prihodnjih letih bomo močno povečali obseg investicijskih vlaganj za obnovo in razširitev elektroenergetskega omrežja v Pomurju s predvidenih 2,73 milijona evrov v letu 2023 na 7,16 milijona evrov v letu 2026 in 11,9 milijona evrov v letu 2029,« so pojasnili.
Dobavitelji električne energije za polnilne postaje po posameznih pomurskih občinah so različni, odvisno od lastnikov polnilnic oziroma merilnih mest. Med večjimi upravljavci polnilnih postaj v Pomurju sta Skupina Petrol in Elektro Ljubljana. Skupina Petrol upravlja skupno 434 polnilnic, v Pomurju je v njihovi lasti po podatkih aplikacije OneCharge 9 polnilnic, Elektro Ljubljana pa ima v mreži skupno 450 polnilnic, od tega 22 v Pomurju. Gre tako za javne polnilne postaje v lasti občin kot zasebne polnilne postaje. Po mnenju Petrola obstoječa javna polnilna infrastruktura v Sloveniji zadostuje za trenutno število električnih vozil v Sloveniji, po njihovih izračunih bi lahko zadostila vsaj potrojenemu trenutnemu številu električnih vozil ob upoštevanju dejstva, da 60 odstotkov slovenskega prebivalstva živi v hišah, kjer imajo možnost polnjenja električnih avtomobilov kar doma. »Glede na število registriranih električnih vozil ima Slovenija relativno visoko število javnih polnilnic, na primer višje kot Nemčija. Ker gre za tržno dejavnost, pa se polnilnice postavljajo tam, kjer je več uporabe in večja koncentracija teh vozil. Nekoliko manj je hitrih polnilnic, teh je v vsej Evropski uniji od 8 do 9 odstotkov, kar velja tudi za Slovenijo,« so pojasnili v Elektru Ljubljana. Sami se za postavitev dodatnih polnilnic odločajo predvsem na osnovi zanimivosti nove lokacije ali ustreznega prometa na že obstoječi lokaciji.
V Pomurju je v 24 občinah, ki so nam do oddaje prispevka v tisk poslale odgovore na zastavljena vprašanja, skupno 45 polnilnih postaj v lasti občin. V Mestni občini Murska Sobota ter v občinah Beltinci, Radenci in Tišina so štiri tovrstne polnilne postaje. Po dve javni polnilni postaji imajo v občinah Črenšovci, Dobrovnik, Grad, Lendava, Ljutomer, Puconci, Šalovci in Turnišče, po eno pa v občinah Apače, Cankova, Gornja Radgona, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma in Rogašovci. V občinah Odranci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Velika Polana polnilnih postaj (še) nimajo.
V devetih občinah od vseh naštetih morajo uporabniki storitev polnjenja električnih avtomobilov plačati, plačilo poteka v večini primerov prek aplikacije v lasti ponudnikov polnilnih postaj. V preostalih naštetih občinah je storitev polnjenja električnih avtomobilov še brezplačna, zato tudi stroške za polnjenje nosijo občine. »Želimo si, da bi bila polnilnica bolj obiskana in tudi bolj izkoriščena,« je kot razlog, zakaj ostaja storitev polnjenja električnih avtomobilov v njihovi občini brezplačna, povedal Franc Horvat, župan Občine Tišina. »Storitev je za zdaj še brezplačna, saj je bil namen postavitve polnilnic, da obiskovalci ob postanku za krajši čas delno napolnijo svoje vozilo, lahko pa polnilnico brezplačno uporabljajo tudi gostje turističnih nastanitvenih objektov. Verjetno bomo še letos uvedli storitev kot plačljivo, predvsem zaradi neupravičenega brezplačnega polnjenja električnih avtomobilov, vendar pa načina plačevanja še nismo dorekli,« je pojasnil župan Občine Šalovci Iztok Fartek.
»Storitev v občinah je bila več let brezplačna z namenom, da bi spodbudili uporabo električnih vozil. Število takšnih vozil je v zadnjih letih naraslo, zato takšne spodbude niso več potrebne, hkrati pa bi brezplačna storitev pomenila večje finančno breme za podjetje oziroma občino,« so povedali v Elektru Ljubljana, kjer so prepričani, da je vožnja z električnimi avtomobili nova tržna niša tudi v Sloveniji. »To je prihodnost, ki nas čaka, če ne drugače, zaradi evropskih direktiv. Bi se pa morali za to električni avtomobili izrazito poceniti. Zaradi subvencij in omejitev pri prodaji klasičnih vozil pa avtomobilska industrija teh cen nikakor ni pripravljena prilagoditi, saj na ta način odlično zasluži ob manjši proizvodnji vozil,« so še dodali.
Potencial v zasebnem sektorju
Za razvoj trajnostne mobilnosti je po mnenju Skupine Petrol potrebna jasno zastavljena nacionalna strategija trajnostne mobilnosti, z vključenimi akcijskimi načrti, katere del so tudi subvencije in druge spodbude, eden najpomembnejših pogojev za širšo uporabo električnih vozil pa je razvoj omrežja in polnilne infrastrukture. »Poleg tega bi pri širši sprejetosti med vozniki pomembno vlogo odigral tehnološki napredek, kot so izboljšave v tehnologiji baterij, povečanju dosega, znižanju stroškov in izboljšanju zmogljivosti električnih vozil. Treba bo ozavestiti, da je tovrstna oblika pomemben element, da bodo naša mesta lahko postala trajnejša in prebivalcem prijaznejša.«
O tem je prepričan tudi Bojan Vogrinčič, direktor Lokalne energetske agencije (LEA) Pomurje. »Tako javni sektor kot zasebni ponudniki so naredili korak k vzpostavitvi prvih polnilnic in tako omogočili, da imamo zametke infrastrukture za zeleno mobilnost. Trenutno stanje sicer res še ne omogoča množične uporabe električnih vozil, je pa ključnega pomena, da si predvsem turisti, ki obiščejo naše kraje, lahko napolnijo električna vozila, če so uporabniki teh.«
V zadnjem času se je kar nekaj občin odločilo tudi za nabavo električnih vozil za potrebe občinske uprave, v LEA Pomurje pa so pripravili izračune vpliva prehoda na električno vozilo in okoljske kalkulacije predloga so pokazale, da na letnem nivoju večja občina z več zaposlenimi v občinski upravi prihrani več kot šest ton emisij ogljikovega dioksida. »Veliko večji potencial na stanje v regiji pa ima električna mobilnost v zasebnem sektorju, predvsem v gospodinjstvih. Dejstvo je, da je največ uporabnikov vozil na fosilna goriva, ki se dnevno vozijo v službo in po opravkih, in tukaj je velik potencial v primeru prehoda na električne avtomobile, vendar le v kombinaciji z lastno sončno elektrarno, pametno polnilno postajo in vzpostavljenim sistemom dvosmernega polnjenja električnega avtomobila. Dokler ne bomo pristopili k takšnemu načinu kreiranja mikro sistemov, je lahko vsak premik k množični elektro mobilnosti problematičen, tako z vidika vzdržnosti omrežja kot tudi z ekonomskega vidika,« je poudaril.
Ob tem je navedel še druge pomisleke glede prehoda na električno mobilnost. Poleg že omenjene vzdržnosti omrežja je vedno izpostavljena dilema izdelave in razgradnje baterij, ki terjajo kar nekaj energije in surovin. »Potreba za analizo ali pa vsaj temeljit razmislek je vsekakor, kaj se bo zgodilo v primeru prehoda na električno mobilnost z vzdrževanjem vozil in popravili. Podobno je z nakupom novega vozila, je trenutno cena primerna za povprečno gospodinjstvo? Kakšno bo stanje pri pet let starem električnem avtomobilu, ki bo imel na primer prevoženih 150 tisoč kilometrov? Kako bo pri tem z garancijo na baterijo in pogonski sklop? Vse to so vprašanja, ki se porajajo. Seveda pa ne smemo pozabiti na potenciale, ki jih naša regija ponuja in ki nam lahko prinašajo tako okoljske kot ekonomske koristi,« je še dodal Bojan Vogrinčič.