Preberite še
Odpri v novem zavihku
Alzheimerjeva bolezen: Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni.
Kakšen je izplen danes, po več kot dveh letih, odkar je bil sporazum ratificiran z uredbo in objavljen v uradnem listu? Na račun Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Muraba, ki je določeno kot nosilna institucija in pripravljalec večletnega razvojnega programa za koriščenje tovrstnih sredstev, ni prišel niti cent. Kje se je zataknilo? Na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so nam pojasnili, da razlog tiči v tem, da vladi še nista potrdili razvojnega programa EZTS Muraba, kar je temeljni predpogoj za nakazilo sredstev v sklad in začetek izvajanja sporazuma.
EZTS Muraba, ki ima sedež v Monoštru in je predlani odprlo pisarno še v Domanjševcih, je po navedbah urada v sodelovanju z uradom in ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj delo na programu dokončalo v maju. Ta predvideva, da bo za izvajanje štirih projektov v letošnjem letu vsaka od držav prispevala en milijon evrov. Torej po dvoletni zamudi, ko bi po idealnem scenariju sporazum terjal že 10 milijonov evrov za razvojne projekte ob meji, bodo, če in ko bosta vladi potrdili program, uresničeni štirje projekti za dva milijona evrov. Šlo naj bi za projekte štirih ustanoviteljev Murabe – gre za lendavsko občino, Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost, Državno slovensko samoupravo in Občino Monošter. V Lendavi ta sredstva pričakujejo za obnovo knjižnice, pri čemer so že izvedli javno naročilo in posel za dobrega pol milijona evrov zaupali gornjeradgonskemu podjetju GDO.
Razvojni program čaka
Stanje izvajanja sporazuma so februarja letos obravnavali tudi na seji državnozborske komisije za narodni skupnosti, kjer je bilo med argumenti za zamudo s strani Vesne Humar, državne sekretarke na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, in Andreje Katič, takrat še državne sekretarke na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, najpogosteje slišati, da je sporazum unikum. Do težav naj bi tako prišlo, ker ga je z uredbo ratificirala vlada in ne državni zbor, obenem pa EZTS Muraba ni bilo kadrovsko in organizacijsko sposobno izdelati potreben razvojni program, za kar je združenju nato slovenska vlada naknadno zagotovila sredstva. Na uradu so nam zatrdili, da je razvojni program trenutno v vladni proceduri, sredstva za izvajanje sporazuma v letošnjem letu, torej tisti milijon evrov, pa, da so zagotovljena.
»Razočaran sem, da sporazum še ni zaživel in očitno tudi ne bo v takem obsegu, kot je bil predviden, in tako ne bo prinesel vidnih premikov na obmejnem omočju,« pravi Ferenc Horvath, predstavnik madžarske narodne skupnosti v državnem zboru in eden od pobudnikov za nastanek sporazuma. Kot dodaja Horvath, to, kar je sedaj na mizi, ni v duhu tega, kar sta leta 2022 podpisala Janša in Orban. Drugo bistveno vprašanje je veljavnost sporazuma, saj glede na njegovo dosedanje neizvajanje nikakor ne more biti uresničen do konca leta 2026.
Na uradu pravijo, da je programski svet EZTS Muraba že aprila letos sprejel sklep, da obema vladama predlaga podaljšanje obdobja izvajanja sporazuma. Ob tem poudarjajo, da morajo biti sredstva usmerjena gospodarno, premišljeno in tako, da so razvojni učinki dejansko doseženi. »V tem smislu je ključno, da smo z resnim prizadevanjem vseh vpletenih prišli do dobro napisanega razvojnega programa, ki je temelj za vse nadaljnje dejavnosti,« so za naš časopis podčrtali v uradu za zamejce. Razvojni program do oddaje prispevka v tisk še zmeraj ni dobil zelene luči ene ali druge vlade.