Kot so sporočili iz Skupine Stik, je na deblak, ki ga je med katastrofalnimi visokimi vodami v začetku avgusta reka naplavila na desni breg, sredi septembra med veslanjem po Muri naletel poznavalec naravne in kulturne dediščine Prekmurja Ljubomir Zečević. O najdbi je obvestil direktorja Pomurskega muzeja Murska Sobota in arheologa Branka Kermana.
Po ogledu lokacije, ki ga je Kerman opravil z najditeljem, in posvetu s pristojnim konservatorjem iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), sta bila opravljena še strokovni ogled in evalvacija najdbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Krajevna skupnost Mala Nedelja prejela naziv najuspešnejše podeželske skupnosti Slovenije
S to razglasitvijo je krajevna skupnost postala tudi nacionalni predstavnik in bo Slovenijo zastopala na 18. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2024.
Kot je pojasnil Andrej Gaspari z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, gre za 11 metrov dolg čoln deblak iz hrastovega debla, ki se od najbolj običajnih oblik deblakov razlikuje po specifični ureditvi krme, ki je izvedena način, da je navpična deska vstavljena v utor, vse skupaj pa je zatesnjeno z mahom. "Deblak ima še nekaj zanimivosti, med njimi je nekaj zanimivih zajed na desnem boku, ki je malce bolj ohranjen kot levi, in kažejo na neko ureditev v zvezi s premikanjem, morda celo veslanjem ali teoretično tudi povezovanje z drugimi deblaki. Glede na te značilnosti se zdi, da bi ga lahko umestili v prazgodovino, torej v bronasto oz. železno dobo, smo pa že poslali vzorce v Miami na Florido, kjer nam bodo na podlagi radiokarbonskih datacij povedali, v katero obdobje natančno sodi," tako Gaspari, ki je dodal še, da se glede na sledove finega sedimenta, ki je pritrjen na stranice, zdi, da je bil doslej čoln skoraj popolnoma oziroma vsaj do polovice zakopan v sedimentih, verjetno v dnu današnje struge, ki se ujema z glavnim koritom nekdanje prepletajoče struge Mure pred regulacijo konec 19. in v začetku 20. stoletja. V Muri je bil sicer najden tudi najstarejši deblak v Sloveniji, in sicer pri Hotizi, ki spada v srednjo kameno dobo, torej je vsaj 1000 let starejši od aktualne najdbe.
Glede na študije čolnov deblakov primerljivih dimenzij je mogoče sklepati, da je čoln deblak iz Mure sprejel od devet do 14 oseb oz. tej obremenitvi ustrezno količino tovora ter dva- do tričlansko posadko. Specifična izvedba krmnega dela in velikost čolna pa ustrezata plovilom, ki so v Srednji in Zahodni Evropi z britanskim otočjem in Irsko značilni za pozno bronasto dobo in železno dobo, kjer se povezujejo s povečanimi transportnimi potrebami, ki so nastopile ob demografskem in gospodarskem vzponu v začetku 1. tisočletja pr. n. št.
ZVKDS je najditelju že izdal odločbo o arheološki ostalini ter hkrati podal napotke za zaščito in premik deblaka na varno lokacijo. Organizacijo načrtovanih posegov vodi ZVKDS, Center za preventivno arheologijo v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota ter znanstvenimi in strokovnimi ekipami iz Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zavoda Skupina Stik in Zavoda za Podvodno Arheologijo (slednja pod okriljem Projekta Navis).
Reševanje, dvig in selitev deblaka bodo potekali v petek in v soboto. Deblak bodo zavarovali in pritrdili na nosilni podest, na katerem bo prestavljen dolvodno po Muri na mesto dviga. Zatem ga bodo odpeljali na murskosoboško jezero, kjer bo shranjen na njegovem dnu počakal na odločitev o nadaljnjih konservatorskih postopkih.
