Občinski nadzorni odbori imajo vsaj v teoriji pomembno funkcijo, saj med drugim nadzorujejo gospodarjenje s premoženjem občine in smotrnost porabe proračunskih sredstev. Glede na dosedanje delo nadzornikov v Mestni občini Murska Sobota pa se pojavlja vprašanje, koliko so bili nadzorniki doslej pri svojem delu prizadevni in kolikšno težo sploh imajo njihove ugotovitve. Pred kratkim smo poročali o nadzoru poslovanja občine z mariborsko družbo Zgodba, pri katerem je nadzorni odbor ugotovil več nepravilnosti, vodstvo občine pa je nadzor označilo za politično motiviran in kot posledico nepravilne interpretacije zakonodaje s področja javnega naročanja. V prejšnjem mandatu so nadzorni odbor, ki mu je predsedoval Roman Ladislav Ratkai, poleg njega sestavljali še Gabrijela Jakob, Romeo Varga in Branko Škafar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Poleg omenjenega je bila še kopica zadev, za katere si je nadzorni odbor zadal, da jih bo pregledal, pa tega ni storil. V skladu s sprejetimi programi dela bi moral nadzorni odbor v preteklih štirih letih obravnavati 46 zadev, a mu jih je uspelo pregledati samo 19, za katera je tudi sprejel končna poročila. Na podlagi pobud mestnih svetnikov je v prejšnjem mandatu nadzorni odbor sprejel odločitev o še petih dodatnih nadzorih, uspelo mu jih je obravnavati štiri. Ratkai nam je povedal, da je bila osnovna težava nadzornega odbora v tem, da je celotni mandat deloval brez enega člana. Podrobneje zadev ni želel komentirati, saj je po njegovih besedah nadzorni odbor končal delo v tem mandatu, in nas je za podrobne informacije napotil na mestno upravo.
Kdaj se bodo lotili knjižnice?
Med zadevami, ki so odmevale v javnosti, nadzorni odbor ni uspel opraviti nadzora nad postopkom imenovanja direktorice Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Klaudije Šek Škafar na pobudo svetnika Antona Štihca. Omenjena zgodba je v regiji dvignila kar precej prahu, saj je bila Šek Škafarjeva brez izkušenj na področju knjižničarstva imenovana za direktorico kljub drugačni volji večine drugih občin pogodbenic, ki sofinancirajo delovanje knjižnice. Pri tem je bilo moteče tudi dejstvo, da o kandidatki ni razpravljal mestni svet, saj občinska kadrovska komisija v dveh mesecih ni uspela razpravljati o njeni kandidaturi, kar so po mnenju opozicije naredili načrtno, vedoč, da zakon o knjižničarstvu določa, da se v primeru, če se občina ustanoviteljica do kandidata za direktorja ne izreče v predpisanem roku, šteje, da je občina dala pozitivno mnenje k njegovi kandidaturi.
Za nejevoljo je poskrbela še predstavnica beltinske občine v svetu zavoda PIŠK Terezija Topoljski, ki je podprla Šek Škafarjevo kljub drugačnim navodilom beltinskih občinskih svetnikov, ki so podpirali prejšnjo direktorico Jasno Horvat. Nadzor nad postopkom imenovanja Šek Škafarjeve bi moral opraviti nadzornik Romeo Varga, ki je danes predstavnik Levice v mestnem svetu. Varga pojasnjuje, da zaradi pomanjkanja časa nadzora ni uspel pravočasno opraviti, zato se je odločil, da raje, kot bi bila zadeva površno opravljena, to prepusti nadzornemu odboru v novi sestavi. Na vprašanje, ali je na njegovo odločitev vplival Branko Škafar, član nadzornega odbora in soprog nove direktorice knjižnice, Varga odgovarja, da Škafar ni v nobenem pogledu oviral zadeve. »On je še celo predlagal, naj se nadzor opravi čim prej, da bi glede tega odpravili vse dvome.«
