Murska Sobota: Tri mesece ni vedel, da ga v službi snemajo

Murskosoboški kriminalisti preiskujejo domnevno nezakonito snemanje v prostorih zaklonišča v Lendavski ulici 53, kjer humanitarno pomoč skladišči Rdeči križ, objekt pa je v lasti murskosoboške občine. Sum kaznivega dejanja je tožilstvu naznanil zaposleni v murskosoboški občini. Prijavil je, da je občina v lanskem letu v tem zaklonišču tri mesece in pol - med 15. februarjem in 30. majem - dopustila nezakonito snemanje s kamero, ki je bila postavljena v objektu, ob dvižnih vhodnih vratih, njega, ki opravlja delovne naloge v tem prostoru, pa o obstoju kamere ni obvestila.

Namestitev kamere predlagala policija?

Uslužbenec je kamero v zaklonišču opazil 24. maja lani, fotografiral jo je, posnel je tudi celoten prostor, da bi pokazal, da v zvezi s kamero v zaklonišču niti na njegovem vhodu ni viselo nobeno opozorilo. Šest dni po njegovem razkritju so kamero odstranili, a zaposlenemu na občini nihče ni pojasnil, čemu je bila kamera v prostoru. Zato je sedem mesecev kasneje na kolegiju od direktorja občinske uprave Srečka Đurova terjal odgovore o namenu videonadzora. Pravi, da tam ni dobil nobenih konkretnih pojasnil. Dva meseca kasneje se je obrnil na informacijskega pooblaščenca (IP) in ta je sprožil inšpekcijski postopek zoper mestno občino, a v njem ugotovil, da namestitev videonadzora ni bila sporna, ker je bila kamera nameščena "za namen varovanja premoženja ob utemeljenem sumu kraje humanitarne pomoči". Ob našem poizvedovanju je IP razložil, da so v postopku ugotovili, da je bil zaradi omenjenega suma kraje januarja lani organiziran posvet, ki so se ga udeležili predstavniki občine, Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota (OZRKSMS) in policije. "Slednja je predlagala uvedbo videonadzora v omenjenih prostorih z namenom varovanja premoženja. Videonadzorni sistem je, kot izhaja iz dokazil, 15. februarja 2016 namestila zasebna varnostna služba iz Maribora, 30. maja 2016 pa je bil videonadzorni sistem odstranjen," je v odgovoru zapisal IP. In še, da so imeli možnost vpogleda v posnetke videonadzora le za to pooblaščeni zaposleni v OZRKSMS. "Kot izhaja iz dokazil, je OZRKSMS o izvajanju videonadzora ustrezno obvestil svoje zaposlene, katerih delovne naloge so potekale na območju izvajanja videonadzora. Prav tako je bil o tem obveščen predstavnik MOMS in policije. V zvezi z obvestilom o izvajanju videonadzora, ki mora biti skladno z zakonodajo objavljeno na kraju izvajanja videonadzora, da se lahko z njegovim obstojem seznanijo tudi morebitne druge osebe, ki vstopajo v nadzorovano območje, je IP ugotovil, da iz dokazil izhaja, da je ustrezno obvestilo obstajalo in da naj bi bilo nameščeno na kraju izvajanja videonadzora, in sicer na steni v prostoru zaklonišča," je ugotovitve povzel IP. Naš sogovornik pa zatrjuje, da je bilo stanje na terenu drugačno, zato se je oktobra letos odločil, da bo ukrepal.

Videonadzor za 800 evrov

H kazenski prijavi je priložil fotografije stanja v zaklonišču, ko je tam še bila kamera. Iz njih izhaja tudi, da v prostoru ni bilo nobenega opozorila o videonadzoru. "Moje delovne naloge opravljam še v šestih zakloniščih v domeni občine, a nimam zagotovila, da v njih ne izvaja videonadzor. Prepričan sem, da se je zgodil poseg v mojo zasebnost z ogledom posnetkov, na katerih se nahajam, povrh vsega pa je te posnetke pregledovala oseba iz Mestne občine Murska Sobota (MOMS), ki za to ni bila pooblaščena," je v prijavi naznanil uslužbenec MOMS. Priloga kazenske ovadbe je tudi naročilnica za montažo kamere, ki jo je podpisal Srečko Đurov, pa tudi račun za odstranitev snemalne naprave. Za videonadzor zaklonišča v Lendavski ulici je murskosoboška občina odštela nekaj manj kot 800 evrov.

Na občini smo preverili, ali so seznanjeni z ovadbo. Vida Lukač iz kabineta župana Aleksandra Jevška je odgovorila pritrdilno in komentirala: "Nočemo ugibati, kdo bi lahko podal prijavo. Smo pa prepričani, da bo tožilstvo prišlo do enakih ugotovitev kot informacijski pooblaščenec. Menimo, da je bilo ukrepanje nujno glede na dosežen rezultat, to je zaščiteno premoženje Rdečega križa, in povsem upravičeno. Kraja je nedopustna sama po sebi, ker pa gre za stvari humanitarne organizacije, pa je dejanje še toliko bolj sprevrženo in nesmiselno."

Sum na krajo, ukradenega nič

A tukaj se zastavlja vprašanje, o kakšni kraji je govor. Sekretarja OZRKMS Albina Knapp je razložila, da so občino zaprosili za videonadzor zato, ker se je pojavil sum, da se dogajajo tatvine humanitarne pomoči v zaklonišču. Zakaj se je pojavil ta sum, pa ni jasno, izkazalo se je namreč, da v zaklonišču ni zmanjkalo niti eno živilo, ki ga delijo socialno ogroženim. Očitke o tem, da so morda imeli vpogled v posnetke kamere neopooblaščeni ljudje, zavračajo na občini in v Rdečem križu. "Nihče na MOMS ni dostopal do videonadzornega centra ali kakršnihkoli posnetkov. Ker so nam iz OZRKSMS sporočili, da v tem času ni bilo neskladnosti pri zalogi humanitarne pomoči, smo zahtevali, da se oprema za videonadzor odstrani," so odgovorili iz kabineta župana Jevška in poudarili, da je bil prostor, ki je bil videonadzorovan, ustrezno označen. Tako zatrjuje tudi sekretarka Knappova in k temu dodaja, da so bili z uvedbo videonadzora seznanjeni vsi zaposleni na OZRKSM.
Prijavitelja domnevno nelegalnega videonadzora to ne zadeva, ker ni zaposlen pri Rdečem križu, ampak na občini, in bi ga moral o tem obvestiti njegov delodajalec, ki je nadzorno kamero tudi naročil in plačal, pravi naš sogovornik. Tožilstvo je kazensko ovadbo odstopilo v reševanje policiji. Tiskovna predstavnica murskosoboške policije Suzana Rauš je sporočila, da primer obravnavajo kot prijavo suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja. Za to dejanje je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta.