Murskosoboška bolnišnica: Manj dela, več plačila 

Murskosoboška bolnišnica je imela lani 54 milijonov evrov prihodkov, poslovno leto pa končala z izgubo v višini 997 tisoč evrov. Vodstvo bolnišnice navaja tri ključne razloge za to, nizke cene zdravstvenih storitev, višji stroški dela zaradi sistemskih sprememb in nedosežen program storitev akutne bolnišnične obravnave. Prva dva razloga priznava kot razloga za finančne težave slovenskega zdravstva tudi zdravstvena politika, zato bo po novem finančnem razrezu ter vladni potrditvi programa splošnega dogovora za leto 2019 za zvišanje cen zdravstvenih storitev za približno pet odstotkov namenila dodatne 104 milijone evrov. S tem želijo doseči tudi boljše vrednotenje dela zaposlenih.

V letu, ko bi lahko bolnišnica dobila plačano več za opravljene zdravstvene storitve, so jih nekatere specialistične ambulante opravile manj od dogovorjenega. Programa pa niso dosegli tudi na štirih oddelkih

Štirje oddelki opravili manj

Tretji razlog, torej nedosežen program storitev akutne bolnišnične obravnave, pa je povsem težava murskosoboške bolnišnice. Z drugimi besedami to pomeni, da dela, za katero so se pogodili z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), lani niso opravili v celoti, in to na štirih oddelkih, za ortopedijo, ginekološko-porodniškem, otroškem in oddelku za bolezni ušes, nosu in grla.

V bolnišnici pojasnjujejo, da je oddelek za ortopedijo, ki je program dosegel 79,7-odstotno, v resnici opravil več dela kot leta 2017. V lanski redni program dela so namreč vključili delo, ki so ga leto prej opravili kot dodatni program. Ginekološko-porodniški oddelek je opravil 91,8 odstotka načrtovanega dela, razlog za nedoseganje programa pa je, pravijo v bolnišnici, manjše število porodov. Otroški oddelek je načrtovano izpolnil v višini 95,4 odstotka zaradi manjšega števila otrok, ki so jih sprejeli na bolnišnično zdravljenje. Oddelek za bolezni ušes, nosu in grla je izpolnil načrtovani obseg dela 89,7-odstotno, razlog pa je manj zdravnikov.

Manj delale tudi ambulante

Dogovorjenih storitev niso opravile tudi nekatere specialistične ambulante, in sicer internistične, kirurške in ginekološke, ambulanta za fiziatrijo in ambulanta za ultrazvok, in to prav lani, ko bi lahko bolnišnica, v nasprotju s preteklimi leti, zaradi dodatnega denarja, namenjenega skrajševanju čakalnih vrst, dobila od ZZZS plačane vse opravljene preglede.

Na neizpolnitev dogovorjenega obsega storitev so torej ponekod vplivale okoliščine, na katere ni bilo mogoče vplivati, manjši obseg opravljenega dela predvsem v specialističnih ambulantah pa je posledica organizacije dela in pripravljenosti zdravnikov, da bi delali več od veljavnih standardov in normativov glede njihovega dela. V bolnišnici pravijo, da je razlog v tem, da imajo premalo specialistov in da obstajajo zakonske omejitve ter zahteve glede organizacije dela, sklicujejo pa se tudi na sistem, ki da ne omogoča stimulativnega plačevanja dela zdravnikov.

Spet denar za krajšanje čakalnih dob

Nekatere večje slovenske bolnišnice so se v zadnjih dveh letih že poglobljeno in sistematično lotile aktivnosti za skrajševanje čakalnih vrst, k njim se prišteva tudi murskosoboška, čeprav podatki tega ne potrjujejo. Pravijo namreč, da so se čakalnih vrst lotevali večplastno, poudarjajo pa tudi, da so 28. februarja prejeli z zdravstvenega ministrstva izhodišča za pripravo programa krajšanja čakalnih dob, pripraviti ga morajo do 15. marca.
Zahteve ministrstva, da bolnišnice pripravijo program skrajševanja čakalnih vrst, so povezane prav z novim finančnim načrtom in programom splošnega dogovora za leto 2019 za zdravstvo, po katerem bo za skrajševanje čakalnih dob v slovenskem zdravstvu namenjenih 11 milijonov evrov.