Murskosoboško javno komunalno podjetje je z novim letom spremenilo cenik storitev oskrbe s toploto za daljinsko ogrevanje. Cena je kljub višjemu davku na dodano vrednost za dobrih 10 odstotkov nižja kot v obdobju od lanskega oktobra do danes in znaša 154,39 evra po megavatni uri. V primerjavi z drugimi mesti, kjer je primarni energent ravno tako zemeljski plin, je v murskosoboški občini po podatkih agencije za energijo cena ogrevanja med najnižjimi. V povprečju imajo višje račune ta hip v Novi Gorici, Trbovljah, na Ravnah na Koroškem in v Mariboru, nižja cena ogrevanja je trenutno le na Jesenicah.
Cena zemeljskega plina nižja ne bo
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kdo bo Komunalo izvlekel iz rdečih številk?
Javno podjetje s prstom kaže na lastnico, Mestno občino Murska Sobota, ki si rešitve obeta od županove komisije
So pa cene nižje v sistemih, kjer kot vir toplote uporabljajo druge energente ali mešanico teh. Na Ptuju, kjer je energent lesna biomasa, plačujejo v povprečju 148,47 evra po megavatni uri, v Ljubljani, kjer uporabljajo mešanico energentov – lesno biomaso, premog in zemeljski plin –, plačujejo 140,24 evra za megavatno uro. V Velenju se s premogom ogrevajo za 121,81 evra po megavatni uri, v Celju pa s toploto iz tamkajšnje sežigalnice za 118,91 evra po megavatni uri. Najcenejša ostaja Lendava, kjer je primarni energent geotermalna energija. Lendavčani plačujejo v povprečju 90,56 evra za megavatno uro toplotne energije. Kot pojasnjuje Tomislav Zrinski, direktor murskosoboške Komunale, je januarsko znižanje cene za toploto posledica delnega zakupa zemeljskega plina in ugodnih cen na trgu. Pri tem direktor poudarja, da kot proizvajalec in distributer toplote na ceno nimajo vpliva, saj je ta sestavljena iz fiksnega dela ter obveznih prispevkov. Variabilni del cene je cena dobavljenega energenta, ki je odvisna od cen na evropskem trgu, kar po navedbah Zrinskega kot dobavitelj toplote sproti usklajujejo s cenikom. Kljub trenutno nižji ceni direktor opozarja, da so cene zemeljskega plina še vedno okoli dvakrat višje, kot so bile pred vojno v Ukrajini, ko je zemeljski plin večinoma pritekal po cevovodih iz Rusije. Dodatnega znižanja cen tako v prihodnosti zaradi transportnih stroškov ne gre pričakovati, zaradi negotovih geopolitičnih razmer se lahko kvečjemu zvišajo.
»Za prehod na druge vire toplote, denimo na geotermalno toploto ali lesno biomaso, sta potrebni priprava projektov in precej visoka investicija. V našem primeru okoli tri milijone evrov. Če primerjamo ceno toplote na Ptuju, se ta ne razlikuje bistveno od naše, čeprav so tam vložili v prehod na proizvodnjo toplote z lesno biomaso,« navede Zrinski. Vprašanje zamenjave tveganega energenta sicer ostaja na mizi, ravno tako bodo v prihodnjih letih potrebna vlaganja v zamenjavo dotrajanih odsekov toplovodov. Lani so v soboški občini za sistem oskrbe s toploto namenili 153 tisočakov, v predlogu letošnjega proračuna je 59 tisoč evrov, prihodnje leto pa naj bi temu namenili 320 tisoč evrov.
Delno kritje dolga iz proračuna
Drugo večje in nerešeno vprašanje, ki visi nad Komunalo, pa sta dolg do Petrola in izguba, ki jo tolče javno podjetje zaradi javne službe čiščenja odpadnih voda. Komunala namreč v imenu Petrola, ki na podlagi koncesijske pogodbe upravlja čistilno napravo, zaračunava storitev, a trenutna cena ne pokriva stroškov. Lani spomladi so mestni svetniki sprejeli kompromis in namesto predlagane nove cene, ki bi prinesla okoli 70-odstotno podražitev, sprejeli ceno brez poračunov preteklih let, a hkrati napovedali, da bodo poiskali rešitev z ad hoc komisijo, ki jo je imenoval župan Damjan Anželj. Na Komunali so nam lansko jesen pojasnili, da bo treba sprejeti nov elaborat s spremembo cene, a župan te točke še do danes ni uvrstil na dnevni red seje mestnega sveta. Elaborata, ki ga je Komunala poslala občini, ni niti na dnevnem redu prihajajoče seje 30. januarja, ko bodo mestni svetniki obravnavali dvoletni proračun.
Je pa iz proračunskih dokumentov razvidno, da je občina rezervirala dobrih 351 tisoč evrov za pokrivanje izgube Komunale, pri čemer naj bi dolg do Petrola ob koncu lanskega leta znašal približno dvakrat toliko. Pogovori med Petrolom in soboško občino glede pobude, da bi se v največji slovenski energetski družbi odpovedali terjatvi, v zameno pa bi jo oprostili reinvesticije v čistilno napravo, vsaj za zdaj niso bili uspešni. Petrol mora namreč ob izteku koncesijske pogodbe leta 2026 v skladu z načrtom reinvesticij v čistilno napravo prispevati slabih 800 tisoč evrov. Občina bo torej situacijo kratkoročno reševala s finančnimi injekcijami iz občinske blagajne, a prej ali slej bo morala najti tudi trajno rešitev, ki bo prizanesljiva do investicijskega potenciala proračuna in tudi denarnic občanov.