Murskosoboški urgentni center je bil v primerjavi s preostalimi urgentnimi centri v Sloveniji zgrajen z najmanj sredstvi na kvadratni meter, s svojim delovanjem pa dosega vse cilje, zapisane v razvojnih dokumentih nacionalnega projekta vzpostavitve mreže urgentnih centrov. To je ugotovilo računsko sodišče, ki je vzelo pod drobnogled učinkovitost ministrstva za zdravje pri načrtovanju razvojnih projektov gradnje mreže urgentnih centrov od leta 2009 do 2017. Čeprav so revizorji v poročilu razkrili številne odklone in pomanjkljivosti, računsko sodišče pa je izreklo mnenje, da ministrstvo za zdravje pri načrtovanju ter gradnji desetih slovenskih urgentnih centrov ni ravnalo učinkovito, tega ni mogoče trditi za murskosoboškega.
Gradnja ni bila pomembno dražja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Projekt murskosoboškega urgentnega centra, ki je začel delovati septembra 2015, poročilo o končanem projektu pa je bilo oddano novembra istega leta, se je dobro začel že pri pripravi investicijske dokumentacije. Revizorji so sicer ugotovili, da je bil investicijski projekt (IP) zanj pripravljen skoraj štiri leta po izdelavi predinvesticijske zasnove (PIZ), vendar to ni bistveno spremenilo vrednosti projekta. Ta je znašal 6,4 milijona evrov, kar je 150 tisoč več (2,4 odstotka) od zadnje vrednosti naložbe v IP. Razen v Celju, kjer so revizorji ugotovili le za 2,3-odstotno podražitev projekta, so vse druge urgentne centre zgradili bistveno dražje od načrtovanih vrednosti, mariborskega celo za 22 odstotkov. Ministrstvo za zdravje je za murskosoboški urgentni center pojasnilo, da je razlika med načrtovano in dejansko vrednostjo nastala zaradi povečanja neupravičenih stroškov zaradi potrebne gradnje prizidka in rekonstrukcije obstoječega objekta, vse to pa je bilo plačano z domačim denarjem in ne s sredstvi Evropske unije.
UC Murska Sobota izpolnil pričakovanja
Revizorje je tudi zanimalo, ali so urgentni centri dosegli cilje iz razvojnih dokumentov, da novi prostori, oprema in zaposleni prispevajo k boljšemu zdravstvenemu varstvu ljudi. Vodstvo murskosoboške bolnišnice jim je poročalo, da so z urgentnim centrom dosegli primerljivost bolnišnične službe z državami EU, kjer je v sestavi bolnišnic tudi nujna medicinska pomoč, da je v urgentnem centru zagotovljena ustrezna kadrovska zasedenost, dosežena enotna in celovita obravnava poškodovanih in nenadno obolelih ter optimalna oskrba bolnika, da so prostori dovolj veliki in funkcionalni ter dobro opremljeni, predvsem pa so dosegli, da se je z zgraditvijo in delovanjem urgentnega centra izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev. Ob tem še povejmo, da je o ustrezni kadrovski strukturi urgentnega centra poročala samo murskosoboška bolnišnica od desetih, kjer so gradili urgentne centre, ki jih je vzelo pod drobnogled računsko sodišče.
Eden od kazalcev uspešnosti urgentnih centrov je tudi število obravnav. V murskosoboškem so jih leta 2017 opravili 45.703, to je kar 1689 obravnav več kot leto prej. Število obravnav se nenehno povečuje in je bistveno večje od prvotno predvidenega. Napovedovali so namreč okrog 25.000 obravnav na leto.
Urgentni center Murska Sobota
Projekt uvrščen v mrežo urgentnih centrov Slovenije (PIZ): maj 2009
Začetek gradnje: februar 2014
Konec gradnje: november 2015
Začetek delovanja: 16. september 2015Vrednost naložbe: 6.456.402 EUR
Površina: 1429 m2
Vrednost investicije na kvadratni meter: 3123 EUR (77,6 odstotka povprečne vrednosti investicij urgentnih centrov v Sloveniji)
Kader: 60 zdravnikov, 43 zdravstvenih delavcev in 9 administratorjev
Število obravnav v letu 2018: 48.066 ali 130 pregledanih pacientov na dan
Delovni čas: 24 ur na dan, vse dni v tednu
V prostorih UC Murska Sobota od marca 2016 delujeta tudi splošna dežurna služba Zdravstvenega doma Murska Sobota in dežurna služba nujnih reševalnih prevozov.
»Ugotovitve v revizijskem poročilu potrjujejo pravilnost naše usmeritve, da smo večletna prizadevanja in iskanja rešitev za delovanje nujne medicinske pomoči v bolnišnici vključili v nacionalni projekt gradnje mreže urgentnih centrov ter sledili enotni metodologiji delovanja urgentnih centrov. Prav tako so revizorji potrdili, da pri naložbi nismo bili razsipni ter da smo pri izvedbi uporabili vse prostorske in druge možnosti, ki smo jih že imeli. Pri zagotavljanju ustreznega kadra za delovanje UC pa so pomembno nalogo opravili predstojniki oddelkov ter vodstvo zdravstvene nege. Prav tako smo delo lahko organizirali ob dobrem sodelovanju in s podporo primarne zdravstvene dejavnosti že od prej,« se je na ugotovitve računskega sodišča v zvezi z murskosoboškim urgentnim centrom odzval Daniel Grabar, strokovni direktor SB Murska Sobota.