vestnik

Muzejska ulica v Lendavi  - Kolovrati v izložbah predejo nov čas

Majda Horvat, 30. 10. 2017
Majda Horvat
Staro mestno jedro Lendave je postalo muzejska ulica. fotografija majda horvat
Aktualno

Ob kolovratih so razstavljene tudi tekstilije iz lanu, konoplje in volne ter s kolovratom in prejo povezani predmeti – Glavna ulica v Lendavi se lahko po vzoru muzejske ulice spreminja v likovno, fotografsko, umetniško, obrtno ali industrijsko ulico

V starem mestnem jedru Lendave je Društvo zbirateljev Pomurja Lindva 26 izložbenih prostorov za mesec dni spremenilo v muzejsko ulico. Rdeča nit izložbene razstave v osrednjem delu Glavne ulice je kolovrat, brez katerega družina pred stotimi leti skorajda ni mogla preživeti. Z njim so namreč predli niti sukancev, volne, motvozov in drete za oblačila in druge uporabne predmete. Ob kolovratih so razstavljene tudi tekstilije iz lanu, konoplje in volne ter predmeti, povezani s kolovratom in prejo.

Izložbam dali nov lesk

Kolovrat zato, ker je pomemben del kulturne dediščine tako Pomurja kot širšega evropskega prostora, je povedal predsednik omenjenega društva Franc Koren. Bistvo muzejske ulice pa je ustvariti neki trajnostni vzorec, po katerem se bo lahko Glavna ulica spreminjala še v likovno, fotografsko, umetniško, obrtno ali industrijsko ulico. Zdajšnji projekt je torej platforma ali osnova ne samo za muzejske artefakte, ampak za marsikaj drugega. In je kot nalašč za bogatenje mestnih jeder. To pa je tudi način, ki omogoča, da se muzealije in umetnost približajo ljudem, ki drugače le redko ali sploh ne zaidejo v galerije in muzeje, ali kot izložbeno okno, kažipot za preostalo ponudbo mesta na področju kulture. Društvo ob tem še ugotavlja, da česa podobnega niso zasledili ne v Sloveniji niti drugod po Evropi, zato menijo, da gre za izvirno idejo. »Lendava ima to prednost, da je ohranila staro mestno jedro, in čeprav je zaradi tega devastirana, je tak projekt eden od korakov plastenja pri revitalizaciji starega mestnega jedra,« je povedal Koren.
Večina obrtnikov, ki delujejo v Glavni ulici, je bila takoj za sodelovanje in je ponudila del svoje izložbe za drugačno okrasitev, zanimivo pa je, da so svoje izložbe odprli tudi lastniki zapuščenih lokalov. Člani društva so jih očistili in jim dali skupaj z razstavnimi predmeti nov lesk, s tem pa poželi veliko odobravanje med meščani in tudi obiskovalci. Vse to skupaj daje zamisli prav poseben čar. Kolovrati so torej ustvarili tudi neko posebno nevidno nit, ki povezuje ljudi in ustvarja sodelovanje med ponudniki različnih ali enakih storitev v ulici.

10 muzejev in 5 galerij

Muzejsko ulico njeni snovalci vidijo v kontekstu ustvarjanja kulturne industrije v Lendavi, ki so jo podrobneje predstavili tudi v idejnem projektu društva, poimenovanem 10 muzejev in 5 galerij. Vse skupaj pa vidijo kot svoj prispevek k revitalizaciji mestnega jedra Lendave in njene kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025. »S tem zagotovo vstopamo tudi na polje političnega. Politika v žlahtnem smislu ali polis kot upravljanje mesta je del tudi nas navadnih občanov in prav je, da prihajajo pobude tudi od nas,« je poudaril Koren. Prav pa je tudi, je še dejal, da jih upoštevajo ter vključujejo v oblikovanje politike na področju kulture in umetnosti. Projekti, kot je muzejska ulica, prispevajo k vsebinski obogatitvi starega mestnega jedra, ki pa bi potrebovalo tudi bogatejše stanovalce. Gre za to, da so v meščanskih hišah in stanovanjih nekoč živeli bogati ljudje, ki so znali ceniti in uživati v bogati kulturni dediščini, danes pa so to stanovalci, ki tega ne zmorejo.