vestnik

Na Agri o pomenu gastronomije za turizem in kmetijstvo

T. M., 26. 8. 2019
Jure Zauneker
Naziv evropskih gastronomskih regij podeljujejo pri Mednarodnem inštitutu za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem s sedežem v Barceloni.
Aktualno

V sklopu letošnjega kmetijsko-živilskega sejma Agra je bil tudi prvi strokovni posvet za pripravo projekta Slovenija-evropska gastronomska regija 2021.

»Verjamemo, da je današnji posvet komaj začetek,« je ob tem povedala izvršna direktorica Pomurskega sejma Mateja Jaklič, ki poudarja, da so si že dolgo časa prizadevali, da bi področje gastronomije vključili v program Agre. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek dodaja, da podpirajo projekte, ki promovirajo porabo hrane slovenskega porekla.

gornja-radgona, agra-2019-ponedeljek
Jure Zauneker
Državni sekretar Jože Podgoršek poudarja, da podpirajo projekte, ki promovirajo porabo hrane slovenskega porekla.

»Slovenija je tako raznolika, da ima vsaka pokrajina in celo vsak kraj svoje recepte. Na podlagi tega bomo lahko v prihodnosti izvajali gastronomski turizem, pri katerem gosti ne bodo nikjer jedli iste hrane, temveč bodo v vsakem kraju poskusili nekaj novega.« Marjan Cukrov z ministrstva za kmetijstvo pojasnjuje, da so na ministrstvu v ta namen vzpostavili delovno skupino za pripravo projekta Slovenija-Evropska regije gastronomije 2021.

gornja-radgona, agra-2019-ponedeljek
Jure Zauneker
Izvršna direktorica Pomurskega sejma Mateja Jaklič pravi, da so si že dolgo časa prizadevali, da bi področje gastronomije vključili v program Agre.

Aleš Gačnik s Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem pojasnjuje, da gastronomsko-turistično identiteto Slovenije med drugim predstavlja 24 gastronomskih regij s svojimi avtohtonimi jedmi, 27 avtohtonih živali in tudi več kot 500 različnih kulinaričnih prireditev. Naziv evropskih gastronomskih regij podeljujejo pri Mednarodnem inštitutu za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem s sedežem v Barceloni. Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec poudarja, da potrebujemo dobre sistemske rešitve, s pomočjo katerih bi slovenski pridelki končali na krožnikih slovenskih gostincev.

Več v novem Vestniku

agra-2019 kmetijstvo gastronomija