Združenje bank Slovenije je pred kratkim ponovno pozvalo Banko Slovenije, da v luči dviga minimalne plače, spremeni makrobonitetni ukrep, ki omejuje kreditiranje prebivalstva. Slovenske banke so namreč v odlični kondiciji, poslujejo zdravo in stabilno, na bankah pa smo imeli Slovenci, glede na podatek iz lanskega novembra, 23,7 milijarde evrov. Masa depozitov se je sicer začela nekoliko zmanjševati, ko so banke pričele uvajati ležarine za depozite nad sto tisoč evrov, rast inflacije pa tudi verjetno ne bo ugodno vplivala na hrambo denarja na bančnih računih. Ne glede na to, se kot kaže odvija prava "vojna" na relaciji poslovne banke - centralna banka, saj je še zmeraj v veljavi makrobonitetni ukrep iz leta 2019, ki je že ob uvedbi povzročil veliko nejevolje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Ob 100-letnici Mure na Slovenski ulici odprli razstavo
Nogometna šola Mura letos zaznamuje sto let delovanja. Jubilej kluba bodo proslavili z različnimi dogodki, največji bo zagotovo Murina Nouč, so pa že danes na Slovenski ulici v Murski Soboti ob zvokih himne kluba odprli posebno razstavo fotografij.
Pravila iz 2019, ki so še v veljavi
Banka Slovenije je namreč jeseni 2019 zaradi povečanih tveganj za finančno stabilnost, ki so izhajale iz prekomerne rasti potrošniških kreditov, uvedla zavezujoče makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva. Cilj ukrepa je bil blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda.
Sklep Banke Slovenije je dobo odplačevanja potrošniških kreditov določil pri maksimalno sedmih letih, obenem pa naložil bankam, da mora kreditojemalcu, ne glede na višino dohodka, po plačilu kreditnega obroka ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače. To ob današnji miniminalni plači znaša 816 evrov. Še bolj pa je udaril po prstih družine z otroci, saj mora kreditojemalcu ostati tudi znesek za preživljanje družinskega člana, ki po zakonu znaša 237,29 evrov.
Ob dvigu minimalne plače so v Združenju bank Slovenije pripravili izračune, kaj ta ukrep ob makrobonitetnih omejitvah pomeni v praksi.
"Banka Slovenije s poslovnimi bankami govori preko enostranskih litanij dva krat na leto. Na teh (pre)redkih srečanjih bančniki na jasno artikulirana vprašanja ne dobijo z argumenti podprtih odgovorov. Posledično ne vemo, kako dolgo bodo Slovenke in Slovenci še izključeni od dostopa do finančnih storitev kot ga imajo gospodinjstva v primerljivih evropskih državah. V Banki Slovenije sedijo ljudje, ki nikoli v življenju niso sklepali posojilnih pogodb, poleg tega pa očitno tudi ne razumejo slovenskega načina življenja z več generacijsko solidarnostjo. Zdaj so stari starši s povprečnimi pokojninami, starši s povprečnimi plačami in otroci, ki so si ravno ustvarili družino, na recimo Ptuju, kolektivno povsem ali nezadostno kreditno sposobni za obnovo hiše na slovenskem podeželju. To je zgodovinska žalitev in ponižanje, za katerega bi morali najbolje plačani javni funkcionarji prevzeti odgovornost," je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak za naš medij ostro komentiral celotno situacijo.
Ob skoraj šestodstotni inflaciji, ki je največja po avgustu 2018, ter slabših zadnjih napovedi Evropske komisije glede gospodarske rasti in inflacije v Sloveniji, pa je težko za pričakovati, da bo Banka Slovenije uslišala pozive poslovnih bank in omejitve kreditiranja zrahljala. Stanovanjska posojila bodo tako še naprej slabše dostopna za tisoče gospodinjstev, obenem pa bodo po vsej verjetnosti še dražja.