Večina sort bodik, ki so pri nas na voljo, je dobro prezimno trdna. Možne so poškodbe na listih zaradi močne sončne pripeke, redko se zgodi, da liste naluknjajo listni škodljivci. Debela listna povrhnjica liste varuje pred napadi patogenih gliv, listne rje in plesni. Da bi se nevšečnostim ognili, pred sajenjem dobro pripravimo sadilno mesto. To pomeni, da poskrbimo za dobro odcedna tla, dovolj organske snovi, ki jo seveda vsako leto dodajamo, in optimalno oskrbo rastline z vodo.
Bodike dobro prenašajo rez, zato se gojijo tudi kot strižene žive meje. Z njimi si v vrtu oblikujemo intimne kotičke, z nižjimi, kompaktnimi sortami lahko oblikujemo robove gredic, v katerih gojimo sezonske rastline ali trajnice. Primerne so tudi za mešane zasaditve z grmovnicami in trajnicami. Pernati vrtni prebivalci vam bodo hvaležni, če boste bodike umestili v svoje zasaditve.
Bodike so manjša drevesa ali grmi, ki so v naravi razširjeni po vsej severni polobli – od severne Afrike, čez Malo Azijo na Kavkaz, vse do severnega Irana, v Evropi pa po vsej širini in na severu celo do južne Skandinavije. Govorimo seveda o navadni bodiki, Ilex aquifolium, njeni bližnji sorodniki pa so razporejeni po vseh zmernih in subtropskih krajih od obale do skoraj 2000 metrov nadmorske višine, kjer najdemo visokogorske vrste bodik. Vrsta bodik je edina predstavnica v družini bodikovk (Aquifoliaceae), a je dobro zastopana – po svetu so opisali 400 do 600 vrst. Vrtnarji so poskrbeli, da je družina še bolj pisana in obsežna. Danes lahko na tržišču vrtnarske industrije posegamo po več sto sortah, ki jih uporabljamo predvsem kot okrasne grmovnice, nič manj pa niso zanimive za cvetličarje, še posebno okoli božiča. Bogato obložene vejice s svetlečimi se okroglimi plodovi rdečih, rumenih in bleščeče črnih barv so eden glavnih elementov božičnih dekoracij.
Zgodovina
Prednike današnjih bodik bi na svetu srečali že pred več kot 80 milijoni let, v času, ko se je eno kopno razdelilo na Gondvano in Lavrazijo. Fosilne najdbe kažejo, da so bile prednice današnjih vrst bodik razširjene po vednozelenih gozdovih, ki so prekrivali površje planeta pred 20 milijoni let. V obdobjih ledenih dob so se dogajale velike spremembe v rastlinskem plašču zemlje in skozi hladna obdobja so se bodike ohranile le na območjih, kjer jih je oceanska klima varovala pred ekstremnim mrazom in sušo. Danes jih v naravi najdemo v tropih in povsod po svetu v zmerno toplem pasu, največja raznolikost rodu je v obeh Amerikah in jugovzhodni Aziji. Pri nas uspeva le ena vrsta, navadna bodika ali I. aquifolium. V naravi je redka in od leta 1992 na seznamu zavarovanih rastlinskih vrst.Mate čaj in bodika
V krajih osrednje in vzhodne Južne Amerike je med domačini priljubljen napitek, ki je po vsem svetu znan kot mate čaj (yerba mate). Namesto listov kamelije, ki je vir zelenih in črnih čajev v Aziji, se v južni Ameriki za pripravo mate čaja uporabljajo listi zimzelene bodike, Ilex paraguariensis, ki v naravi izvira iz gorskih predelov Paragvaja. Na plantažah ga gojijo v Argentini, Paragvaju, Urugvaju in na jugu Brazilije. Posušeni listi, ki jih prelijejo vedno z mlačno vodo, vsebujejo vrsto kofeina, ki mu pravijo tudi matein. V zelo vročih dneh pripravljajo mate tudi s hladno vodo, v nekaterih krajih prav tako z limonado. Ena od sorodnih vrst bodike, ki se tudi uporablja za čaj, je Ilex theesans, vendar je v virih pogosto omenjena le kot nadomestek za mate.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri Svetem Juriju letos prvič praznična druženja
Vse petke od 6. do 20. decembra
Opis in gojenje
Bodike so dvodomne rastline, ki včasih postanejo tudi enodomne ali s časom zamenjajo spol. Drobni moški in ženski cvetovi so ločeni – oboji so sestavljeni iz po štirih venčnih listov bele do rožnate barve. Moški cvetovi imajo zakrnel pestič, ženski pa zakrnele prašnike. Pri bodikah lahko opazujemo tudi pojav, ki se imenuje heterofilija. Vedno zeleni eliptični listi so bleščeče temno zeleni, po robu imajo zobce, spremenjene v listne bodice. Takšni so predvsem listi na sterilnih poganjkih. Na cvetočih poganjkih so listi pogosteje nebodeči, imajo gladek listni rob in samo eno končno bodico.Če si v vrtu želimo pisanih plodov, moramo zasaditi moške in ženske rastline. Bodike, ki jih gojimo v naših zemljepisnih širinah, imajo rade globoka, dobro odcedna tla z visoko vsebnostjo organske snovi. Za obilno cvetenje potrebujejo dovolj sonca, če jih gojimo samo zaradi listov, prenesejo tudi dokaj senčna rastišča. Pisanolistne sorte so na sončnih legah bolj izrazito obarvane, na senčnih manj.Na izrazito sončnih rastiščih tudi pozimi rastline lahko trpijo sušo, zato na takih legah preverimo, ali potrebujejo dodatno zalivanje. Bodike, ki jih gojimo kot posodovke na terasah in balkonih, pozimi prav tako preverimo in po potrebi zalijemo. Temperaturna nihanja pozimi lahko zmanjšamo – v gredah in na vrtu z debelo plastjo zastirke iz listja, slame ali zmletih lesnih ostankov, na terasah in balkonih pa poskrbimo, da so lonci zasečneni, na primer oviti v dvojno plast jute. Ker rastline skozi liste vseeno izgubljajo vodo, redno preverimo, ali jih je treba zaliti.
Uporaba
Poleg vrtnega in cvetličnega dekorja se vejice bodike upodabljajo na božičnih voščilnicah in darilnih tekstilijah, ki jih lahko kupimo v času božičnih nakupov. Poleg tega da je bodika simbolna rastlina, je tudi uporabna – v vrtovih privlači ptice, ki so naravni sovražniki mnogih nam neljubih gosenic in žuželk. Les bodike se uporablja v rezbarstvu, iz bodike pa je bila tudi čarovniška palica, ki jo je na čarovniški akademiji uporabljal vajenec Harry Potter.Članek je bil objavljen v novembrski številki revije Rože in vrt.
