Ukrep nadomestil za osebe na čakanju izvaja Zavod za zaposlovanje, kjer so do 19. aprila prejeli 32 tisoč vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače. Pri tem na zavodu ocenjujejo, da bo zaradi večjega števila večkrat oddanih vlog končno število za desetino nižje. Prva izplačila delodajalcem po inverventnih zakonih bodo predvidoma izplačana 11. maja. Omenjenih 32 tisoč vlog je bilo oddanih za več kot 262 tisoč zaposlenih. Delodajalci bodo lahko uveljavljali nadomestilo za plače za zaposlene, ki so jih napotili na začasno čakanje na delo, od 13. marca letošnjega leta, ko je bila razglašena epidemija, in za zaposlene, ki svojega dela ne morejo opravljati zaradi višje sile, v tem primeru so to obveznost varstva otrok, ustavitev javnega prevoza in zaprtje meje. Še prej je bil sprejet zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, po katerem bodo lahko delodajalci uveljavljali nadomestila za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene. Direktorica soboške območne službe Zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič pojasnjuje, da za zdaj nimajo podatkov o vlogah po posameznih regijah. Se pa, kot pravi, redno povečuje število brezposelnih oseb. Konec marca je bilo v soboški enoti zavoda registriranih 6078 brezposelnih, kar je za 0,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Aprila se je doslej prijavilo že 781 brezposelnih. »Dejansko bo to število še večje, saj letos ni bilo odliva v zaposlitev kot vsako leto v spomladanskih mesecih.« Pri tem je bilo veliko ugibanj pri delodajalcih, ali bodo nadomestilo uveljavljali po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je začel veljati 29. marca, ali po zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (prvi »protikoronski« paket), ki je začel veljati 11. aprila. Odgovor je po drugem zakonu, ki prvega sicer ni razveljavil, ga je pa v marsičem dopolnil. Omenjeno število vlog so delodajalci oddali po obeh zakonih, zato so bili tisti, ki so vloge oddali po prvem, takih je bilo 8400 delodajalcev, že bili pozvani k dopolnitvi vlog. Država bo delavcem na čakanju izplačala 80 odstotkov povprečne mesečne plače. V novem zakonu med drugim ni več določbe, po kateri bi se moral delodajalec zavezati, da bo za najmanj šest mesecev ohranil delovna mesta delavcev na začasnem čakanju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Drugi protikoronski zakon za izboljšanje likvidnosti podjetij
Medtem je vlada Janeza Janše sprejela zakonski predlog za drugi tako imenovani protikoronski paket, hkrati pa tudi predlog novele za dopolnitev prvega. Kot smo že poročali, bo drugi sveženj ukrepov namenjen predvsem reševanju vprašanja likvidnosti podjetij, prav tako se je z njim razširil nabor upravičencev do pomoči. »Cilji predloga zakona so olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi, preprečiti hujšo gospodarsko škodo, ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah, zagotoviti zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem sistemu in optimizirati izrabo sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. Za oživitev proizvodnje bodo potrebni dodatni finančni instrumenti, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov,« so sporočili po torkovi seji vlade. Država bo tako prevzela velik del tveganja za najete kredite podjetij, višina garancijske sheme je več kot dve milijardi evrov. Vlada se po besedah Janše že ozira proti izhodni strategiji, s katero bodo pomagali zagonu gospodarstva po epidemiji.