Podvojil se je tudi delež tistih, ki imajo skrajšan delovni čas, in jih je zdaj devet odstotkov, delež tistih, ki so na čakanju, pa je ostal pri osmih odstotkih. Najvišji doslej izmerjen delež v višini petih odstotkov so zabeležili med tistimi, ki so zaradi epidemije izgubili zaposlitev, kažejo rezultati raziskave, poimenovane nova normalnost, izvedene med 12. in 15. junijem na vzorcu 536 vprašanih.
Petina vprašanih v zadnji meritvi meni, da so ukrepi vlade za omilitev posledic bolj neustrezni, kar je pet odstotnih točk več kot v predhodni meritvi. Polovica vprašanih še vedno meni, da so ukrepi deloma ustrezni, deloma neustrezni. Da so ustrezni, pa meni 28 odstotkov vprašanih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Od začetka maja, ko je delež bolj zaskrbljenih prvič padel pod 60 odstotkov, v Valiconu opažajo nihanje v oceni zaskrbljenosti, od druge polovice maja dalje se deleža bolj in manj zaskrbljenih izmenjujeta. V tokratni meritvi je zopet več tistih, ki so manj zaskrbljeni, 53 odstotkov. Še vedno prevladuje zaskrbljenost za gospodarstvo, dobra petina zaposlenih je v skrbi za svoje delovno mesto.
Za dobri dve petini vprašanih so trenutne razmere dokaj normalne. Tretjina jih pravi, da je situacija normalna glede na nove razmere, osem odstotkov pa, da je povsem normalna, takšna kot pred virusom. Tretjina vprašanih odgovarja, da so razmere sprejemljive in da še nekako gre. Razpoloženje potrošnikov se je znova obrnilo v bolj negativno smer.