Konje običajno blagoslavljajo v številnih krajih po državi. Na primer v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Dovjem pri Kranjski gori, v Blejski Dobravi, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju in še drugje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
V Rakičanu so za obiskovalce pripravili še jahanje grajskih konj in ponijev, vožnjo s praznično kočijo, praznično fotografiranje s konji, v zimskem vrtu kavarne pa so potekale še ustvarjalne delavnice za družine. Obiskovalci so se lahko okrepčali z domačimi langaši ali z ocvrtimi miškami ter se ogreli z čajem ali kuhanim vinom.
