Velika noč velja za enega izmed dveh največjih krščanskih praznikov, zaradi simbola vstajenja in novega rojstva bi lahko rekli, da prednjači pred božičem. Priprave na ta praznik se sicer začnejo že s štiridesetdnevnim postom, zagotovo pa so najpomembnejše v velikonočnem času, torej od velike srede naprej.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na gornjeradgonski upravni enoti lani upad upravnih zadev zaradi množične menjave osebnih dokumentov v letu prej
Upravna enota lani rešila 10819 upravnih zadev, kar je za 35 odstotkov več od načrtovanega števila in za okoli 37 odstotkov manj kot v letu 2022. Rešili pa so približno enako število upravnih postopkov kot v letu 2021.
Z etnologinjo Jelko Pšajd so udeleženci v Hiši jabolk na Gornjem Seniku spoznavali oziroma obujali spomine na velikonočne šege nekoč in jih primerjali z današnjimi. Tako so se pogovarjali o cvetni nedelji, ko se v današnjem času praviloma nosijo v cerkev butare, nekoč so se nosile le mačice. Te mačice so nato verniki nosili po svojih njivah in jih zapičili v zemljo v obliki križa, predvsem zato, da bi bila letina dobra in da bi jo te mačice obvarovale.
Prav tako je tekla beseda o velikonočnih jedeh, med katere spada tudi velikonočni kruh oziroma vrtanek. Domačinki sta za vse zbrane zamesili in spekli vrtanke, pri pripravi so se seveda vključili tudi udeleženci, med bolj zavzetimi so bili mladi, ki se z običajem peke kruha v krušni peči srečajo le še redko. Seveda so tudi ob tej priložnosti v pogovoru s Pšajdovo ugotavljali podrobnosti in razlike v pripravi velikonočnega kruha med Pomurjem in Porabjem. »Na vsak kruh smo naredili križ, to smo ohranili še od naših prednikov, ki so vedno govorili, da Bog preklinja in Bog blagoslavlja. Tudi zato vrezan križ na kruhu,« je povedala ena od udeleženk delavnice.
Ker pa k velikonočnim praznikom spada tudi izdelava pirhov, so se v tem preizkusili. Skupaj z etnologinjo Matejo Huber so spoznavali krašenje jajc z voskom, kar je ena izmed ohranjenih tehnik. Poleg tega so nekoč barvali jajca še po batik metodi ter s čebulnimi olupki, kar je priljubljeno še danes. »Pirhe so nekoč izdelovali izrecno le ob velikonočnih praznikih, barvali pa so kuhana jajca. Dandanes lahko pirhe ali remenke dobimo kadarkoli, le redko pa barvamo oziroma krasimo kuhana jajca,« je še dodala Pšajdova.
