Štihova se je rodila v Kranju in študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1982 živi in ustvarja v Boliviji v mestu Santa Cruz de la Sierra. Na svoji umetniški poti se je ukvarjala s slikarstvom, kiparstvom, keramiko, grafiko in inštalacijami, ilustrirala je knjige in oblikovala številne plakate, kostume in scenografijo za petdeset gledaliških predstav kot tudi kostume za karneval. V štiridesetih letih ustvarjanja je pripravila več kot 160 samostojnih razstav v Sloveniji, Boliviji, Italiji, Španiji, Franciji, ZDA, Panami, Belgiji, Čilu, Nemčiji, Argentini, Peruju, Braziliji, na Kubi, Nizozemskem in Portugalskem. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah in mednarodnih bienalih. Njena dela najdemo v zasebnih in javnih zbirkah po vsem svetu, od leta 2005 je tudi kulturna vodja, soustanoviteljica in prostovoljna ravnateljica umetniške galerije v Santa Cruzu.
Maja Hajdinjak
Razstava Ejti Štih na gradu Grad.
Na odprtju razstave je njeno delo predstavil umetnostni zgodovinar Franc Obal. Kot je povedal, se dela Štihove močno razlikujejo od slovenske slikarske tradicije. V njih je zaznati močno občuten, težek kolorit z ekspresivno figuraliko in močno svetlobo, ki prežema posamezno kompozicijo. Tematika v njenem likovnem ustvarjanju je predvsem socialno usmerjena in opisuje življenje navadnih ljudi, politikov, problematiko revščine, globalizacije in druge aktualne teme.
Maja Hajdinjak
Razstava Ejti Štih na gradu Grad.
»Že prvi vtis daje občutek, da sta postavitev in videz pričujoče razstave enkratna, monumentalna, in kaže slikarko resnično v luči, ki jo v sodobni slovenski likovni umetnosti ne vidimo. Ejti Štih ne moremo primerjati z nikomer, kajti figuralno slikarstvo je bolj redko v naši sodobni umetnosti, čeprav daje imeniten odgovor na to, kaj je pravzaprav smisel, pomen likovne umetnosti v današnjem času. Likovna umetnost je izraz družbene stvarnosti, časa, v katerem živimo. Z gotovostjo lahko rečemo, da so dela Štihove dokaz, da se da v figuralnem slikarstvu zelo ali pa celo najbolje ujeti utrip današnjega časa in sveta, ne samo slovenskega, ampak občečloveškega,« je rekel Obal.
Maja Hajdinjak
Razstava Ejti Štih na gradu Grad.
O svojih delih je spregovorila tudi umetnica sama in dejala, da si je že vrsto let želela razstavljati prav na tem koščku Goričkega. Kot je povedala, so profesorji in sošolci v času njenega študija v Ljubljani gledali proti Severni Ameriki, kjer je bil takrat v modi abstraktni ekspresionizem. »Njegov namen je bil, da ne pove nič, in zame je to bilo brezmejno nezanimivo. Moja dela so bila zmeraj figuralna, zato so me takrat gledali postrani. Zaradi tega sem vrsto let imela manjvrednostni kompleks, da slikam 'pajace', da so moja dela preveč ilustrativna. Latinska Amerika je zato bila dober kraj, kjer ni nihče kritiziral mojega dela, temveč so bili hvaležni zanj, in tam mi je tudi zrasla slikarska samozavest,« je dejala Ejti Štih. Poleg del si je na razstavi umetnice, ki je leta 1982 celo prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo scenografijo v predstavi Hlapci, moč ogledati še kataloge z nekaterih njenih dosedanjih razstav.
