Na kaj morate biti pozorni pri zasaditvi zeliščnega vrta?

Med vso pestrostjo rastlin jih je le nekaj sto, ki jih je človek odbral in začel pridelovati. Gre predvsem za rastline, ki jih uporabljamo za prehrano ljudi ali za rejo živali. Izbral pa je tudi take, ki so mu pomenile užitek. To so tobak, kava in čaj. V svojem razvoju je dokaj zgodaj spoznal tudi rastline, ki nimajo neposrednega hranilnega učinka, vplivajo pa na zdravje in počutje ter s svojimi sestavinami dajejo poseben vonj in okus. Te rastline je nabiral v naravi, nato pa začel gojiti in oblikovati vrtove. Razvoj vrtov je tesno povezan z načinom življenja in razmerami tistega časa. Rastline iz grajskih in samostanskih zeliščnih vrtov, so kmalu prenesli na kmečke vrtove. V sodobnem času pa je vrt poleg tega, da na njem pridelujemo uporabne rastline, namenjen tudi oddihu, sprostitvi, rekreaciji in razmišljanju.

Kaj upoštevati, ko se odločimo za zeliščni vrt?

Ko se odločimo za zeliščni vrt, moramo razmisliti o namenu in videzu vrta ter o številu in vrsti zelišč, ki jih želimo gojiti. Priporočljivo je, naj se bo zeliščni vrt nahaja v bližini hiše in vodnega vira. Dostop in potke naj bodo urejene in utrjene, da bomo lažje obirali zelišča.Vrt lahko uredimo v obliki zeliščne grede. Ta je primerna zlasti za začetnike. Ko pa se naše znanje razširi, si uredimo primeren zeliščni vrt z gredicami po lastni zamisli in potrebah.

Na družinskem zeliščnem vrtu za začetek posadimo kuhinjska zelišča kot so majaron, bazilika, koper, luštrek, šetraj, timijan, dobra misel, krebuljica, peteršilj in drobnjak. Pa tudi zdravilna zelišča, na primer kamilico, poprovo meto, meliso, ognjič, žajbelj, ožepek ali sivko. Potem lahko vrt širimo glede na potrebe in želje.Za štiričlansko družino potrebujemo 10 do 12 kvadratnih metrov površine. Glede na naše potrebe sadimo od dve do šest rastlin posamezne vrste.

Izbiramo južne sončne lege obsijane z dopoldanskim soncem, saj večina zelišč vsebuje eterična olja, ki samo z dovolj sonca razvijejo pravo aromo in učinkovito začimbno ali zdravilno moč. Rastline na tej legi optimalno rastejo in so manj občutljiva na bolezni in škodljivce.V polsenci pa raje sadimo rastline, ki v naravi rastejo kot podrast. Take so meta, zdravilna špajka, borago in rumeni svišč.Poskrbimo za zaščito pred vetrom in se izogibamo kotanjam, kjer zastaja megla, saj to povečuje glivična obolenja zelišč.

Kakšna tla so primerna za zelišča?

Tla naj bodo dobro do srednje založena s hranili. Humusna tla so primerna za pridelovanje večine zelišč, zlasti še baldrijana, boreča, sleza, kumine, luštreka, majarona, melise, mete in drobnjaka.Večini zelišč ustrezajo rahlo kisla do nevtralna tla. Na apnenčastih tleh gojimo komarček, koriander, sivko, majaron, ognjič, žajbelj, timijan in ožepek. Kisla tla so primerna za modri glavinec, trpotec in vrbovec.Tla na zeliščnem vrtu naj dobro ohranjajo vlago, vendar v njih voda ne sme zastajati. V sušnih tleh dobro uspevajo janež, lučnik, slez, timijan, dobra misel, žajbelj, sivka in vinska rutica. Na vlažnih rastiščih uspevajo vrtna kreša, baldrijan in navadni gabez.

Zelišča razvrstimo v gredice, ki jih oblikujemo z deskami ali opeko in jih nekoliko dvignemo. Širina gredic naj bo 120 centimetrov, da imamo dostop za obdelovanje in obiranje. Dolžina gredic je lahko poljubna. Če oblikujemo gredo, ki je dostopna z vseh strani, naj so visoke rastline na sredini, sicer ji sadimo v ozadje. Nižje in plazeče rastline sadimo v ospredje.Vrt obogatimo tudi z grajenimi prvinami in dodanimi elementi, kot so klopce, vodni motivi in osvetlitev.