Lani so kravje mleko molzli na približno 9200 kmetijskih gospodarstvih, na približno 5200 so se ukvarjali z njegovo prodajo.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuPirova zmaga črno-belih: Mura - Aluminij 3 : 1
V 33. krogu prve lige sta se v Fazaneriji merila Mura in Aluminij. Za goste je bila tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači po neuspešni sezoni razen za pridobivanje vnovičnega zaupanja privržencev niso imeli več za kaj boriti. So pa s to zmago vendarle tudi matematično potrdili obstanek v ligi, kar je seveda daleč od cilja, ki so ga najavljali še na začetku spomladanskega dela.
Po podatkih statistikov je bilo lani odkupljenega približno 580.100 ton kravjega mleka ali skoraj 92 odstotkov vsega, ki je bilo namolzeno v tem letu. Celotna količina tega mleka je bila za okrog 16.100 ton ali 1,2 odstotka večja od količine mleka, odkupljenega v letu 2019.
Mleko so lani odkupovali s približno 4800 kmetijskih gospodarstev, kar je več kot 200 manj kot v predhodnem letu. Kot navajajo statistiki, prirejo mleka v večji meri opuščajo predvsem manjši rejci; v zadnjih štirih letih se tako število kmetij, od katerih se odkupuje mleko, zmanjšuje za okrog pet odstotkov letno. Tudi zaradi tega se je povečala povprečna letna količina odkupljenega mleka, ki je lani znašala že 121 ton (7,5 odstotka več kot v 2019).
Na kmetijskih gospodarstvih so lani pokrmili približno 36.700 ton namolzenega mleka ali približno dva odstotka manj kot leto prej. Količina mleka, ki se namolze in nato pokrmi, se še naprej zmanjšuje. Vzroka sta po navedbah statističnega urada dva: na kmetijah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, uporabljajo v večji meri mlečne nadomestke, na kmetijah, ki so se preusmerile v rejo dojilj, pa teleta mleko posesajo.
Namolzeno kravje mleko so za lastno prehrano porabljali na približno 8700 kmetijskih gospodarstvih, kar je 2600 manj kot v predhodnem letu. Skupna količina kravjega mleka, ki je bila lani porabljena za lastno prehrano, pa se je zmanjšala za skoraj 39 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom.
Tudi neposredna prodaja mleka na kmetijskih gospodarstvih se je glede na predhodno leto zmanjšala za več kot 21 odstotkov. Tako število kmetijskih gospodarstev, na katerih mleko molzejo za lastno prehrano ali neposredno prodajo, kot tudi količina tega mleka se zmanjšujeta že od leta 2004, močnejši padec v letu 2020 pa je po vsej verjetnosti tudi posledica epidemije covid-19, ocenjujejo na statističnem uradu.
Na kmetijskih gospodarstvih se je lani predelalo v mlečne izdelke malo več kot 0,7 odstotka v tem letu namolzenega kravjega mleka (okrog 4700 ton). To je kar 41 odstotkov manj kot predlani. Tudi tu statistiki predvidevajo, da je vzrok za tako občuten padec tudi epidemija covida-19, ki je otežila direktno prodajo mleka in mlečnih izdelkov.
Lani so na kmetijskih gospodarstvih, podobno kot predlani, namolzli več kot 2000 ton kozjega mleka, medtem ko je bila prireja ovčjega mleka z manj kot 500 tonami za več kot 14 odstotkov manjša.