Ključavnica na prstni odtis odpre vrata v poslopje, v katerem je pisarna, kjer Danilo Meolic (48) opravlja del svojih običajnih zadolžitev. Tudi to je del vsakdana sodobnega kmeta, ki svoje delo jemlje zelo resno. Zato na kmetiji, ki jo vodi, nenehno vlagajo v nove tehnologije, kar se kaže tudi v rezultatih in vztrajnem večanju kmetije. Meolic, inženir kmetijstva, kmetijo upravlja s pomočjo soproge Renate, ki je prav tako inženirka kmetijstva, pomagata jima tudi njegova starša. V delo na kmetiji se vedno bolj vključujeta hčerka Klementina in sin Timotej, oba študenta fakultete za kmetijstvo. Na kmetiji imajo še enega zaposlenega. Meolic je družinsko kmetijo v Bakovcih prevzel že pri 22 letih, kmalu zatem se je poročil. Pri delu si prizadeva predvsem za razvoj kmetije in optimizacijo proizvodnje. »Želimo biti čim bolj konkurenčni na trgu,« pravi. Meoličevi se ukvarjajo s prašičerejo in poljedelstvom. Redijo 120 plemenskih svinj, pretežno prodajajo bekone, delno tudi pujske. Letno prodajo okoli 2500 prašičev. Njihov izključni odkupni partner so že deset let Celjske mesnine, s katerimi po besedah Meolica korektno sodelujejo. »Mi se držimo vnaprej določenih dobavnih rokov in količin, oni pa dosledno zagotavljajo dogovorjena plačila.« Njihova kmetija je med večjimi v Pomurju, obdelujejo 230 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega je nekaj manj kot 200 hektarjev v njihovi lasti. Večina teh zemljišč leži na območju med Bakovci, Krogom, Mursko Soboto in Dokležovjem. V zadnjih letih so se razširili tudi na desni breg Mure, tam obdelujejo dodatnih deset hektarjev. Pridelujejo krušno pšenico, ki jo večinoma prodajo Mlinopeku, in nekaj krmne pšenice, ki jo porabijo kot krmo za prašiče. Kot hrano za živali pridelujejo tudi koruzo in ječmen, presežke pa prodajo najboljšemu ponudniku. Za popestritev kolobarja pridelujejo še oljno ogrščico.
V pričakovanju nove velike investicije
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Na nizke odkupne cene, ki so že dlje eden osrednjih problemov v slovenskem kmetijstvu, po besedah Meolica kmetje ne morejo vplivati, saj je država del enotnega evropskega trga, ki narekuje cene. »Enega od vzvodov za rešitev te situacije ima zagotovo država, saj bi lahko sprejela takšne ukrepe glede nadzora, da ne bi moglo priti do potvarjanj. Zato zahtevamo uvedbo masnih bilanc za vse panoge. Kmetje namreč menimo, da bi se kupec raje odločil za slovenski izdelek, tudi če bi bil nekoliko dražji. Takrat bi lahko tudi mi nekoliko dražje prodajali.« Zbornica mora po mnenju Meolica od države zahtevati, da kmetom omogoči pridobitev sredstev, s pomočjo katerih bodo lahko povečevali svoje kmetije, da bodo primerljive z evropskimi. Tudi sami so se prijavili na lanski razpis kmetijskega ministrstva za razvoj prašičereje s projektom razširitve hlevov, v sklopu projekta bodo zgradili še novo gnojno jamo in skladišče za krmo, kupili bodo tudi novo 50-tonsko mostno tehtnico in nekaj novih strojev.
Celotna investicija je ocenjena na okoli 800 tisoč evrov. Pri tem ne želijo povečati števila vzrejenih živali, temveč jim bo investicija omogočila povečanje izhodne teže prašičev. Zdaj jih prodajajo pri 80 kilogramih mesa, nato jih bodo pri 100 kilogramih. V večjem objektu bodo lahko živali obdržali tri tedne dlje, kar pomeni okoli 20 kilogramov mesa po živali več. Njihova edina dopolnilna dejavnost je proizvodnja električne energije. Meolic doslej ni razmišljal o vzpostavitvi butične prodaje mesa na kmetiji, saj se mu je zdelo pomembneje širiti osnovno dejavnost, če pa bodo kaj takega želeli njegovi nasledniki, pravi, jih pri tem ne bo omejeval.
Izbrana kakovost je prava pot
Danilo Meolic je prepričan, da bo imel vstop prašičerejskega sektorja v shemo Izbrana kakovost pozitivne učinke. »Trenutno je samooskrba s svinjskim mesom v Sloveniji 37-odstotna, hkrati pa v posameznih obdobjih nekateri rejci ne morejo prodati prašičev, kar je nesprejemljivo. Če ne drugega, bi Izbrana kakovost omogočila tekočo prodajo vsem rejcem.« Kot je znano, so igralci v panogi dosegli dogovor, da bo sektor vstopil v shemo, ko bo mesnopredelovalni industriji letno na voljo 190 tisoč doma skotenih živali. »To nesrečno številko smo določili na ključnih pogajanjih na ministrstvu, ki sva se jih udeležila tudi jaz in Izidor Krivec (direktor Celjskih mesnin op. p.). Takratna ministrica Aleksandra Pivec je želela na vsak način doseči vstop prašičereje v shemo Izbrana kakovost, zato smo morali skleniti neki dogovor. Pogajali smo se še ob devetih zvečer. Nato smo se dogovorili za to količino, ki jo po našem mnenju že zdaj dosegamo, saj smo ugotovili, da je v Sloveniji letno skotenih več kot 250 tisoč prašičev. Upamo, da bomo v shemo vstopili čim prej.«
Podpora domačemu kot izraz ponosa
Meolic meni, da bi se morali potrošniki zavedati, da ne glede na to, da smo del Evropske unije, še vedno živimo v Sloveniji. »Zato bi morali tiste izdelke, ki jih proizvajamo v Sloveniji, tudi uporabljati. Govorim o vseh področjih. Pri tem je jasno, da slovenski izdelki zaradi tega ne smejo pretirano izstopati s ceno, lahko pa malo izstopajo. Na področju prehrane bi morali promovirati dejstvo, da je Slovenija med tistimi državami, ki uporabljajo najmanj antibiotikov pri reji živali, kar je izjemno pomembno. Prav tako gre pri domačem blagu za kratke dobavne verige. Za hrano, ki je proizvedena v Sloveniji, vemo, da se ni teden dni prevažala in stala v nekih hladilnikih. Z nakupom slovenskega blaga izražamo tudi ponos na našo državo in na to, da smo Slovenci. Tako bomo našo državo tudi obvarovali.«
Po predvidevanjih poznavalcev se bo v regiji nadaljevala koncentracija kmetijskih gospodarstev, tako da se bodo večje kmetije krepile, manjše pa izginjale, to je po besedah Meolica neizogiben proces. »V to nas sili tudi konkurenčnost. Ampak moramo si prizadevati tudi za dostojno preživetje manjših kmetij. Tudi kmetija z nekaj hektarji zemlje lahko preživi, vendar se na njej ne morejo ukvarjati s poljedelstvom, temveč z zelenjadarstvom, vrtnarstvom ali čim podobnim, da lahko ustvarijo večjo dodano vrednost. Treba je uvajati tudi različne dopolnilne dejavnosti,« meni. Kmetovanje v Pomurju je omejeno z več dejavniki, Meolic kot enega najpomembnejših navaja kmetijska zemljišča. »Prizadevamo si za spremembo zemljiške zakonodaje, saj imamo v Pomurju štiri velike zakupnike državnih zemljišč, ki obdelujejo okoli 6000 hektarjev. Na drugi strani imamo male kmetije z mladimi kmeti, ki bi želeli kmetovati, vendar ne morejo do zemlje. Zato želimo, da bi se ta zemljišča delno prerazporedila.«
O že pridobljenih pravicah se ne bodo pogajali
Izid glasovanja za predsednika območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bil tesen, Meolic je dobil en glas več od dosedanjega predsednika Franca Küčana, a je bil po njegovih besedah tak izid pričakovan, saj so se že takoj po volitvah »prešteli« in je pričakoval, da bo postal novi predsednik. Kot pravi Meolic, ki je kandidiral na Listi Dejana Kuharja, želi biti predsednik vseh članov zbornice, ki jih je v Pomurju okoli deset tisoč. Član območne enote zbornice je že drugi mandat, zato delo dobro pozna. Izvoljen je bil tudi v svet KGZS na državni ravni. Zbornica kot največja stanovska organizacija kmetov v Sloveniji bi morala imeti vidnejša vlogo, je prepričan. »Ne samo da dajemo predloge za kmetijsko politiko, temveč morajo naše predloge tudi upoštevati. Od novega vodstva zbornice pričakujem, da bo to tudi uresničilo. Prav tako upam, da bodo vse kmetijske panoge deležne pomoči v sklopu protikoronskih paketov.« Meolic opozarja, da morajo biti zelo aktivni v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike v letih od 2023 do 2027. »Po novih predlogih so nam proizvodno vezana plačila za zelenjadnice in pšenico izbrisali. S čimer se v območni enoti nikakor ne bomo strinjali, saj prihajamo iz žitnice Slovenije, zato ne moremo dovoliti, da bi Pomurju kot najmanj razviti regiji v Sloveniji jemali denar. O že pridobljenih pravicah se sploh ne bomo pogajali, to smo že vsem jasno povedali.«
S preciznim kmetijstvom do boljših rezultatov
Na kmetiji Meoličevih veliko pozornost posvečajo modernizaciji in optimizaciji dela. Tako se že nekaj let ukvarjajo s tako imenovanim preciznim kmetijstvom, pri katerem njive skenirajo, da bi ugotovili vsebnost fosforja in kalijav zemlji. Storitev za Meoličeve s posebnim vozilom izvede nemško podjetje. Vsebnost dušika v zemlji pa ugotovijo s pomočjo posnetkov njiv z brezpilotnim letalnikom. Tako pridobljene podatke o njivah, ki jih obdelujejo, vnesejo v traktor, ki uporablja GPS-navigacijo. S pomočjo sistema vozilo gnoji posamezen del njive glede na potrebe. S tem prihranijo veliko denarja in povečajo hektarski donos, kmetovanje pa je tudi prijaznejše do okolja, saj porabijo veliko manj gnojil. »Vse to je povezano z velikimi začetnimi vlaganji, ki pa se kasneje povrnejo. Zato želim, da država še naprej spodbuja investicije v sodobno kmetijsko tehnologijo.«