Slovenija iz Madžarske letno uvozi od 60.000 do 80.000 ton pšenice, na kmetijskem ministrstvu pa so danes za STA pojasnili, da so v rednem kontaktu z madžarsko stranjo in si prizadevajo, da bi slovenski uvozniki lahko kar se da najhitreje prišli do pšenice iz vzhodne slovenske sosede. "Po prvih informacijah s terena postopki v tej smeri že intenzivno potekajo," so zapisali na ministrstvu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Je pa kmetijski minister Jože Podgoršek danes sklical krizni sestanek z deležniki v prehranski verigi. Po neuradnih informacijah je pozval zadruge, naj poskrbijo za dušična gnojila, da bodo kmetje lahko pridelali zadostne količine in kakovostno pšenico. Zadruge naj sklenejo zavezujoče pogodbe, vsa pšenica se mora letos pokupiti doma, naj bi bila vsebina poziva.
Trgovine pa je minister pozval k zmanjšanju apetitov, je medtem povedal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Kot je še dejal, je Gospodarska zbornica Slovenije danes pozvala k nujnemu sestanku z dobavitelji pšenice v žitni verigi.
"Lani se odkupovalci o tem sploh niso želeli pogovarjati," je spomnil Küčan. Dodal je, da so lani slovenski mlinarji od slovenskih kmetov odkupili le okoli 48.000 ton pšenice, ocenjujejo pa, da se je približno 90.000 ton porazgubilo. Precej so je pokupili Italijani, čedalje več pšenice pa se meša v krmo za živali.
Spomnil je, da so v preteklosti za kruh uporabljali pšenico z 9,5 odstotka vsebnosti beljakovin, danes pa je merilo za krušno pšenico 12,5 odstotka vsebnosti beljakovin. Kot je napovedal, bodo predlagali, da v tem kriznem obdobju vsa pšenica z vsebnostjo beljakovin nad 10 odstotkov velja za krušno pšenico, "mlinarji in peki pa naj se potrudijo, da bo kruh iz takšne pšenice boljši".
Zaradi razmer, ki v kratkem še ne obetajo izboljšanja, pa bo potrebna prilagoditev pri prodaji pšenice. To bodo najverjetneje le redki kmetje prodali takoj po žetvi, saj bodo pozneje lahko zanjo iztržili več. Za poznejšo prodajo pa bodo potrebna ustrezna skladišča. Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci že ureja dodatno skladišče za žitarice in zelenjavo. Z naložbo, vredno skoraj 1,8 milijona evrov brez DDV, bodo pridobili dodatne prostore in tako možnost skladiščenja okrog 14.000 ton žitaric.
"Ob trenutnih dogodkih pa predvidevamo, da bodo v roku dveh, treh let, te kapacitete ponovno premajhne," je dejal direktor zadruge Slavko Petovar. Ob tem je opozoril tudi na problematiko sežiganja koruze v okoliških bioplinarnah. V njih po njegovih besedah letno skurijo okoli 20.000 ton koruze.
Po podatkih Statističnega urada RS so lani jeseni 2021 z ozimnimi žiti posejali 59.351 hektarjev njiv v Sloveniji. Med krušnimi žiti je posejane največ ozimne pšenice (na 28.258 hektarjih), sledita pira (954 hektarjev) in rž (824 hektarjev). Med krmnimi žiti prevladuje ozimni ječmen, posejan na 24.120 hektarjih, sledita tritikala in oves. Z ozimno oljno ogrščico je bilo jeseni 2021 posejanih 3.658 hektarjev njiv.
