Leta 1915 je v Ljutomeru pri Grossmannovih nekaj mesecev preživel avstro-ogrski vojak Fritz Lang, ki je pozneje zaslovel kot filmski režiser. Lang se je podpisal med drugim pod kultno znanstvenofantastično uspešnico Metropolis iz leta 1927. V Ljutomeru je pečat pustil s svojimi lončenimi kipci, ki jih danes hrani filmski muzej Slovenska kinoteka. Bogato filmsko dediščino v prestolnici Prlekije promovirajo z vsakoletnim Grossmannovim festivalom filma in vina, s slavnim avstrijsko-ameriškim režiserjem pa je povezan projekt Spominska soba Fritza Langa, ki ga izvaja Kulturno-turistično društvo (KTD) Festival Ljutomer.
Partner pri projektu, ki med drugim predvideva izdelavo replik vseh štirih Langovih kipcev, je ljutomerski javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer, vendar je direktorica knjižnice Vesna Laissani prvega marca obvestila KTD Festival Ljutomer in ustanoviteljico Občino Ljutomer, da zaradi pomanjkanja informacij o aktivnostih projekta in samostojnih aktivnosti in programov, ki se navezujejo na prvi filmski zapis v Ljutomeru, izstopajo iz projekta. Laissanijeva je za letošnji junij napovedala, da bo knjižnica z ljutomersko občino širši javnosti predstavila novo muzejsko pridobitev, originalen kip Fritza Langa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ovadbo vložili šele po naših vprašanjih
Ker edine doslej znane štiri kipce hranijo v slovenskem filmskem muzeju, pred dvema letoma pa je ljubljanska zastavljalnica na spletnem oglasniku Bolha za 3700 evrov prodajala najverjetneje ponarejeni kipec s podobo rimskega boga vina Bakha, ki ga v dopisu KTD Festival Ljutomer in občini omenja direktorica, smo Splošni knjižnici Ljutomer 21. marca poslali novinarska vprašanja. Zanimalo nas je, od koga in po kakšni ceni so kipec kupili in kako so se prepričali o njegovi avtentičnosti. Direktorica Vesna Laissani nam je 6. aprila odgovorila, da zahtevanih podatkov žal ne morejo poslati, in se pri tem sklicevala na izjemo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, saj bi »razkritje podatkov škodovalo izvedbi kazenskega pregona«. Podobno nam je odgovoril predsednik sveta zavoda Splošna knjižnica Ljutomer Gregor Žižek.
Kot je za Vestnik potrdil vodja okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti Drago Farič, je Splošna knjižnica Ljutomer kot oškodovanec 31. marca vložila kazensko ovadbo zoper odgovorno in pravno osebo Zastavljalnica in odkupovalnica Ljubljana zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, odločitve o kazenski ovadbi pa tožilec še ni sprejel.
Kazensko ovadbo so torej v javnem zavodu vložili šele po naših vprašanjih glede avtentičnosti kipca in postopka nakupa. Ustanoviteljica knjižnice Občina Ljutomer je bila lani obveščena, da bo knjižnica pristopila k nabavi kipa, do prejema naših vprašanj pa o vloženi kazenski ovadbi ni bila seznanjena. Kot še dodajajo v ljutomerski občini, pri postopku nakupa niso sodelovali.
Mandat brez soglasja
Vesna Laissani je na čelu ljutomerske knjižnice že drugi mandat, a njeno imenovanje leta 2019 ni bilo brez zapletov. Direktorja namreč imenuje svet zavoda po predhodnem soglasju ustanoviteljice, ki pa ga ni dobila. Še več. Občinski svet Občine Ljutomer je na seji 17. julija 2019 sprejel sklep, da se ji soglasje ne podeli, ustanovitveni odlok javnega zavoda pa naj se pred izvedbo ponovnega javnega razpisa za direktorja knjižnice uskladi z veljavno zakonodajo. Do imenovanja direktorja naj se tako imenuje vršilec dolžnosti direktorja, so še sklenili ljutomerski svetniki. Svet zavoda je Vesno Laissani 13. avgusta 2019 kljub temu imenoval za direktorico. Tudi o tem smo povprašali ljutomersko občino, kjer so s prstom pokazali na svet zavoda in navedli, da je bila po imenovanju direktorice na njihov naslov vložena pritožba, ki so jo odstopili svetu zavoda. Predsednik sveta zavoda Gregor Žižek je za Vestnik zatrdil, da je bilo vse v skladu z odlokom, kar so dokazali tudi s pomočjo odvetniške družbe, pritožba pa da se je izkazala kot neutemeljena. Kot je namreč navedeno v odloku javnega zavoda, se šteje, da je soglasje pozitivno, če ga ustanoviteljica, strokovni delavci in občine pogodbenice ne dajo v 60 dneh. To pomeni, da je sklep občinskega sveta, s katerim so svetniki Laissanijevo zavrnili, do sveta javnega zavoda »potoval« več kot 60 dni.