Stran od oči javnosti ta hip potekajo pogovori glavnih turističnih deležnikov v regiji o povezovanju v nove turistične destinacije. Nova strategija slovenskega turizma 2022–2028 namreč spreminja model destinacijskega upravljanja na krovni ravni, s čimer se pomurskemu turizmu ponujajo nove priložnosti, a hkrati tudi novi izzivi. Status 35 trenutnih vodilnih destinacij, med njimi vodilne destinacije Pomurje, je do konca letošnjega leta zamrznjen, nova strategija pa vodilne destinacije ohranja in jasneje definira pogoje zanje, hkrati pa uvaja koncept perspektivnih destinacijskih organizacij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Turizem smo ljudje
Turizem niso zgolj prenočitvene zmogljivosti, gostinski obrati, znamenitosti, atrakcije, prireditve in dogodki. Turizem je multidisciplinarna panoga, ki vključuje širši spekter dejavnosti.
»Da bomo v regiji pravočasno pripravljeni na prihajajoče spremembe glede organiziranosti, je Razvojni center Murska Sobota kot regijska razvojna agencija in kot upravljavec regijskega promocijskega centra Expano sklical turistične deležnike tako iz javnega sektorja kot gospodarstva, da smo skupaj pregledali pogoje glede organiziranosti v prihodnje,« pravi Helga Lukač iz Razvojnega centra (RC) Murska Sobota in dodaja, da so na treh dosedanjih srečanjih spregovorili tudi o financiranju perspektivnih in vodilnih destinacij po letu 2025. Povezovanje in statusna organiziranost namreč prinašata tudi finančne zahteve – perspektivne destinacije oziroma njihovi ustanovitelji, torej občine, morajo letno zagotavljati najmanj 100 tisoč evrov, status perspektivne destinacije pa je omejen na največ pet let. Na drugi strani so finančne zahteve vodilnih destinacij veliko večje. Letno morajo zagotavljati najmanj 250 tisoč evrov, v petih letih pa se mora zagotovljeni proračun zvišati na najmanj pol milijona evrov na leto.
Več destinacij, več denarja
Številne pomurske občine ob takšnih finančnih zahtevah dvigujejo obrvi, a Lukačeva meni, da bodo učinki z novo organiziranostjo večji, prav tako se bo povečal dostop do državnih sredstev, ki so namenjena za razvoj turizma. Na dosedanjih pogovorih sta se po njenih besedah pokazali želja in volja po sodelovanju. Na drugem srečanju so spregovorili tudi o perspektivnih in vodilnih destinacijah, a obstaja še veliko odprtih vprašanj. Obrisi kažejo, da bi se v Pomurju lahko vzpostavilo približno pet destinacij – Murska Sobota, Moravske Toplice, Lendava, Prlekija in Goričko, ni pa še povsem jasno, katere vse občine bi posamezno destinacijo sestavljale.
Za Pomurje so značilne gromozanske razlike med občinami. Najbolj seveda izstopa Občina Moravske Toplice, ki je lani ustvarila več kot 530 tisoč turističnih prenočitev, kar je več kot vse druge pomurske občine skupaj, to je 430 tisoč prenočitev. »Z vzpostavitvijo več destinacij in njihovim povezovanjem bo lahko prišlo v regijo tudi več sredstev za turizem,« poudari Ksenija Flegar, danes direktorica Razvojnega zavoda Občine Puconci, ki je prej kot direktorica direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo skrbela za snovanje nove turistične strategije. Tudi po njeni oceni potekajo pogovori in aktivnosti med turističnimi deležniki v Pomurju v konstruktivnem duhu, res pa je, da je najzahtevnejši del še pred njimi. To bo odločitev, po kateri poti bo šla posamezna občina oziroma destinacija, kar je povezano tudi z že omenjenimi finančnimi vložki in prevzemom vloge organizacije, ki bo imela glavno besedo pri denarnem toku.
Kot pravi Lukačeva, proces oblikovanja perspektivnih in vodilnih destinacij na območju Pomurja teče in do končne ureditve, ko se bo treba tudi vpisati v register destinacijskih management organizacij pri Slovenski turistični organizaciji, je še dobro leto in pol časa. »Koliko perspektivnih in vodilnih destinacij bo imelo Pomurje leta 2025, bo pokazal čas, vsi deležniki pa si želimo učinkovite organiziranosti, ki nam bo prinašala največ dodane vrednosti in sredstev za razvoj turizma v regiji,« še podčrta Lukačeva. Izziv, a hkrati nuja bo tudi ponovna vzpostavitev regijske destinacijske organizacije, ki bi na operativni ravni opravljala vlogo spodbujanja turizma, ki se vselej omenja kot ena izmed prednosti regije. Tudi tu se vse začne in konča pri denarju.
Slovenija dveh hitrosti
Prejšnja strategija slovenskega turizma je vpeljala kategorijo vodilnih destinacij – teh imamo danes na državni ravni 35, pri čemer je celotno Pomurje opredeljeno kot ena vodilna destinacija. To je pomembno z vidika promocije destinacije in predvsem zaradi pridobivanja sredstev na razpisih. Težava pri tem modelu, kot je navedeno tudi v novi strategiji slovenskega turizma 2022–2028, so nejasni pogoji in vloga območij, ki še niso turistično razvita, a razpolagajo s potenciali in jasnimi namerami za razvoj. Razlika v številu turističnih prenočitev med največjo in najmanjšo destinacijo je namreč stokratna, ob tem pa pisci strategije ugotavljajo, da so destinacijske strukture na zahodu države, vključno z Ljubljano, večje in finančno, kadrovsko ter programsko močnejše kot podobne institucije na vzhodu države. Pomemben razlog za takšno stanje pripisujejo dimenzijam lokalnih skupnosti – te so na vzhodu države veliko manjše, zato je potrebno povezovanje, ki pa je zaradi večjega števila deležnikov zahtevnejše in dolgotrajnejše kot na zahodu države.