V uvodni predstavitvi je direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda predstavil nekaj statističnih podatkov o pomurskem kmetijstvu, ki so več ali manj splošno znani. Število kmetij se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za dobrih 3000, iz 9500 leta 2005 na 6500 v letu 2015. Zmanjšanje števila kmetij še ne pomeni, da se zmanjšujejo obdelovalne površine. Te na srečo ostajajo enake. Spreminja pa se struktura kmetij – najbolj upadajo kmetije z do šest hektarji obdelovalnih površin, trenutno jih je na ravni Pomurja okrog 11 odstotkov. Približno na tej ravni se giblje tudi število kmetij od šest do 50 hektarjev. Raste pa število kmetij z več kot 50 hektarji površin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi še letos 38 novih stanovanj
Stanovanjski bloki so kljub starosti obnovljeni in dobro vzdrževani, vendar vsi brez dvigala.
V slovensko prehransko bilanco Pomurje še vedno prispeva približno četrtino pridelane hrane in mesa. Tako izvoljena sestava v območno KGZS kot predstavniki KGZ in naši agrarni ekonomisti so s tem podatkom zadovoljni. Prepričani namreč so, da ti trendi pomenijo povečevanje produktivnosti v kmetijstvu, kar bi se moralo odraziti na boljši samooskrbi. Kmetje so predstavnike lokalnih skupnosti seznanili z načrti namakanja, ki jih je pripravil HSE Invest. Predstavitev projekta, ki predvideva povezave vodotokov Dobel, Črnec, Ledavo in Kučnico z Muro in s tem posredno tudi dvig podtalnice predvsem na levem bregu Mure. Župani so tu bili jasni, da projekte namakanja sicer podpirajo, vendar je potrebno celovito reševanje tudi protipoplavne varnosti, saj vremenske spremembe z ekstremnimi pojavi ogrožajo tudi prebivalstvo. Pomislek k HSE-jevemu projektu je imel tišinski župan Franc Horvat, ki dvomi v pozitivne učinke na podtalnico, saj bi načrtovana HE na Muri dodatno znižala raven podtalnice za dober meter.