A na zasaditev prve lopate bo treba še nekoliko počakati. Kot pojasnjuje direktor družbe Vodovod sistema B Daniel Kalamar, je vloga, ki jo je podpisal Vizjak, nadaljevala pot do službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki bi načeloma njih in občine še lahko pozvala k dopolnitvi vloge s posameznimi tehničnimi podrobnostmi, s tem da tega ne pričakujejo. Ko bodo na ministrstvu za okolje dobili sklep SVRK, bo sledil slovesni podpis pogodbe o sofinanciranju med ministrom in župani. Po besedah Kalamarja pričakujejo, da se bo to zgodilo enkrat do konca junija. Trenutno je projekt ocenjen na nekaj manj kot 30 milijonov evrov, medtem ko je bila prvotno ocenjena vrednost projekta 33,9 milijona evrov. Razlika je nastala, ker so iz projekta izključili gradnjo vodarne v Murski Soboti, potem ko soboški mestni svetniki niso potrdili spremembe prostorskega načrta za območje, kjer naj bi stala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Po podpisu pogodbe, ki bo zajemala končne številke glede vrednosti projekta, bo lahko družba Vodovod sistema B podpisala tudi pogodbe z izbranimi izvajalci. Glede teh se je spet nekoliko zapletlo. Kot je znano, so se na razpis prijavile družbe Pomgrad, IMP in Teleg-M, potem ko sta bili dve izmed njih izbrani za izvedbo del v sklopu A in sklopu B, se je neizbrani kandidat pritožil. Kalamar pričakuje, da bo državna revizijska komisija odločitev glede pritožbe prav tako sprejela še pred koncem junija. O imenih izbranih podjetij pa ne želi javno govoriti, dokler postopek ni končan. Objavljen je že tudi nov razpis za tretji sklop projekta, ki po izključitvi vodarne iz projekta ne predvideva več gradbenih del, temveč samo dobavo tehnologije za krmiljenje. Središče za krmiljenje bodo uredili v prostorih, ki jih bo zagotovila Mestna občina Murska Sobota, to so prostori mestnih četrti, ki so v isti stavbi kot uprava Vodovoda sistema B. O morebitni novi lokaciji vodarne so se v podjetju pogovarjali z Občino Tišina, saj bi jo lahko zgradili v bližini njihovih obstoječih objektov v Črnskih mejah, a je, kot poudarja Kalamar, tamkajšnja lokacija povezana tudi z nekaterimi služnostmi in drugimi vprašanji, ki jih niso mogli razrešiti do oddaje končne vloge za projekt. »Mi smo zdaj svoje opravili, v občinskih svetih sprejemajo zadnje verzije načrtov razvojnih programov, v katere morajo vključiti projekt nadgradnje vodovoda,« še pojasni Kalamar, ki pa pravi, da bo po zadnjih dogovorih izvedba projekta za občine precej bolj ugodna od prvotno predvidene. Lastni delež občin bo namreč v večini primerov znašal manj kot deset odstotkov vrednosti investicije, medtem ko je bil pred tem predviden 22-odstotni lastni delež. To bo, kot dodaja Kalamar, pomenilo tudi za polovico manjše dodatne stroške občin glede financiranja hišnih priključkov, ki ne spadajo med upravičene stroške projekta. Kot smo že poročali, projekt predvideva dograditev 167 kilometrov vodovodnega omrežja in hidravlično izboljšavo sistema na območju dvanajstih prekmurskih občin.