vestnik

Na Ptuju v pričakovanju letos zgodnjega začetka 64. Kurentovanja

STA, 22. 1. 2024
Jure Kljajić
Lanskoletni obisk kurentov v Murski Soboti.
Aktualno

Ptuj bo letos precej hitro, že med 3. in 13. februarjem, v znamenju 64. tradicionalnega Kurentovanja, ki velja za največjo slovensko prireditev v času pusta. Na ulice najstarejšega mesta privabi avtohtone in druge maske z vse Slovenije in srednje Evrope, pa tudi številne domače in tuje obiskovalce. Vrhunec bo znova mednarodna povorka 11. februarja.

Kot poudarjajo organizatorji, tudi letošnja izvedba ostaja zvesta programskim izhodiščem, ki so bila postavljena v preteklosti, ob tem pa uvajajo trajnostne momente, ki bodo z osrednjim likom kurenta obiskovalce mesta nagovarjali 365 dni v letu. Eden takih je tudi lansko odprtje Kurentove hiše, ki jo je v letu dni obiskalo že lepo število obiskovalcev.

"Že 64. leto zapored nas bodo iz zime v pomlad popeljali kurenti, številni tradicionalni pustni liki ter mistična bitja, ki navdušujejo ljudi s skoraj vsega sveta. Kurentovanje je veliko več kot le karneval z druženjem in zabavo - je predvsem priložnost za spoznavanje bogate kulturne dediščine našega okolja," pravi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec.

Kot je povedala, se bodo na ptujskih ulicah spet zvrstili povorke, dnevni prikazi, koncerti in otroške pustne animacije, pestro dogajanje pa bo začinila tudi okusna ptujska kulinarika.

Po besedah predsednika Zveze društev kurentov Aleša Ivančiča ljudje z Dravskega polja s pustnimi dogodki v plemenitem duhu izročila, ki so jim ga podarili dedje, dokazujejo, da je dediščina Kurentovanja tista, ki jih kljub na videz nepremostljivim razlikam združuje.



Začetek pustnega časa in kurentovih opravil se že tradicionalno začenja s polnočnim kurentovim skokom na svečnico, 2. februarja, ko se več sto kurentov zbere ob ognju na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija v Budini.

Tokrat se bo Kurentovanje začelo le dan potem, saj bo že v soboto otvoritvena etno povorka, na kateri se bodo predstavili tradicionalni pustni liki, ob kurentih še kopjaši, cigani, orači, ruse, piceki, medvedi in druge za te kraje značilne maske. Še pred tem bo županja Nuška Gajšek za čas festivala oblast prepustila 19. karnevalskemu princu Francescu Guffanteju alias Marku Šamperlu.

Ta je pred prevzemom oblasti povedal, da je ponosen, ker bo lahko v tej častni vlogi zastopal plemenito poslanstvo kurentov, pa tudi, da bo s tem lahko zastopal vse Ptujčane, brez katerih ni pusta in ne Kurentovanja.


Med ostalimi vrhunci je dan kurentovih in korantovih skupin 7. februarja, ko bo Mestni trg preplavilo na stotine najbolj znamenitih slovenskih pustnih likov, drugo festivalsko soboto pa tudi sobotni pustni korzo, otroško pustno rajanje in nočni spektakel s krampusi, kurenti in koranti.

Daleč največ obiskovalcev iz Slovenije in tujine na Ptuj privabi nedeljska mednarodna karnevalska povorka, drugi ponedeljek je namenjen dopoldanski povorki otrok iz vrtcev, Kurentovanje pa se vsako leto zaključi s pokopom pusta na pustni torek in vrnitvijo oblasti županji.

Seveda je festival namenjen še številnim zabavnim in drugim spremljevalnim dogodkom, med katerimi sta stalnica karnevalska likovna kolonija in humanitarna Obarjada v organizaciji ptujskega Lions kluba.

Veliko ljudi pa v mesto kurentov v času festivala privabi tudi njegov komercialni del, za katerega sicer skrbi zasebni partner. Tudi letos bo v karnevalski dvorani nastopilo veliko znanih glasbenikov iz Slovenije in regije, ki nekatere navdušujejo, drugi pa menijo, da ne sodijo na takšno etnološko prireditev.



Potem ko je lani za različne komentarje poskrbela srbska turbo glasbenica Ceca, letos od tam prihaja Dara Bubamara, na svoj račun bodo prišli oboževalci hrvaškega pevca Petra Graša, slovenske barve pa bodo med drugim zastopali Luka Basi, Tanja Žagar, Čuki, Mi2, Kingston in Miran Rudan.

prireditev praznik etnologija