Tudi v prihodnjih štirih letih bo župan Stanko Ivanušič, člani občinskega sveta pa so Dejan Rob, Timotej Grabar, Damjan Pergar, Klementina Šafar, Denis Baumgartner, Anita Novak in Kaja Mustapič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Sledila je prva izredna seja občinskega sveta. Župan jo je sklical, saj Nova ljubljanska banka (NLB) ponovno pritiska na občino za pokrivanje stroškov delovanja edinega bankomata v občini. Če občina tega ne sprejme, namerava banka bankomat na Šafarskem ukiniti. Svetniki na seji odločitve niso sprejeli, je pa župan povedal, da so napisali še eno pismo predsedniku uprave NLB in v njem podrobno obrazložili pomen bankomata za obmejno prebivalstvo. »Pričakujem odgovor, in ko ga dobimo, bomo ponovno odločali o tem, ali sprejmemo plačevanje stroškov ali se bomo z veliko grenkobo odpovedali bankomatu. Hkrati bomo še enkrat obvestili vse najvišje državne organe Republike Slovenije in jih vprašali, ali res moramo živeti v tako neprijazni državi, kjer se enostavne stvari delajo nedostopne ljudem, ki živimo ob meji,« je rekel župan.
V pismu so med drugim še zapisali, da se bodo potrudili promovirati bankomat, da bi ga ljudje več uporabljali, zanima pa jih, ali uspešni banki, ki ustvarja dobiček, res toliko pomenijo sredstva, ki jih zahtevajo od občine. Ivanušič je še povedal, da mu je bilo na zadnjem sestanku z dvema predstavnikoma banke rečeno, da so večinski lastniki banke tujci in da je taka njihova zahteva. »Odvisni smo torej od tujcev. In to pri banki, ki smo jo vsi državljani dokapitalizirali, da je postala tako uspešna. To je tragična zgodba,« razočarano pravi župan.
Druga točka na izredni seji se je navezovala na sodelovanje med Občino Razkrižje in hrvaško občino Štrigova. Župan Ivanušič in njegov kolega Stanislav Rebernik sta namreč podpisala sporazum o skupni ureditvi obmejnih javnih poti. Ivanušič je pojasnil, da sporazum velja za poti, ki so na meji ali po njih celo poteka državna meja. »Meja, za katero se ve, kje je, ampak s strani obeh držav še ni določena,« pravi in doda, da so se sporazuma lotili, da bi se izognili meddržavnim nesporazumom. Oba občinska sveta sta prej potrdila sklepa, da vsaka občina pokrije stroške ureditve poti v tistih delih, ki pripadajo eni ali drugi. Obenem pa župan še poudarja, da s tem v ničemer ne prejudicirajo državne meje.