Kulturno društvo 2020 Ljutomer je v kulturnem domu v Dobrovniku uprizorilo komedijo Sindikalni izlet, ki govori o dinamiki dveh različnih parov. Predstavo so izvedli v okviru regijskega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin, ogledal si jo je tudi strokovni spremljevalec Vid Klemenc. Po predstavi so podelili tudi priznanja selekcije. Priznanje za glavno žensko vlogo je prejela Mira Rebernik Žižek za vlogo Micike (Sindikalni izlet). Kot je selektorica Maja Gal Štromar zapisala v obrazložitvi priznanja, je igra Rebernik Žižkove izjemno detajlirana in psihološko dognana. Vse njene akcije in vpetost v kongruentnost telesa in besedila so odlični. Tudi preobrazba iz nezadovoljne in podrejene, sicer ljubeče soproge v erotično prebujeno žensko je prepričljiva. Kljub žanru komedije njena igra ostaja notranje koncizna, organska in dobro odmerjena.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuV Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Za glavno moško vlogo sta priznanje prejela Edi Sedmak za vlogo očeta in polkovnika Gederja (Črna komedija) in Goran Kodila za vlogo očeta (Obisk socialnega delavca). Edi Sedmak je v tej vlogi koncizen, zbran, glasovno ter interpretacijsko natančen v svoji togosti, nergaštvu in vojaški maniri. Tudi ko vloga nima besedila, njegova prezenca močno izstopa. Njegova igra potrjuje, da v igralski odrski izreki velja rek »manj je več«. Goran Kodila gradi vlogo očeta z zmernostjo, filigransko natančnostjo, odlično minimalistično igro, v kateri je zelo prepričljiv, notranje zbran, koncizen. Z miniaturnimi, notranje sidranimi monologi izgubljenega, nekoliko copatarskega in podrejenega moškega ustvarja odlično kontramasko zunanji, skorajda burkaški dramaturški strukturi.
Avtorski pristop in izvirna besedila
Priznanje za stransko žensko vlogo je šlo Romani Ivanuša za vlogo Angele Bračko (Čaj za dve). Ivanuševa vdahne svoji Angeli Bračko, kmetici, dobro mero robatosti in mesenosti. Je karizmatična, njen humor korenini v organskosti. Dobro je artikulirana, predvsem pa z natančnostjo gradi dramaturgijo lika od začetne skorajda provokativne in konfliktne cimre, mestoma že precej neotesane, pa tja do spravljive in srčne prijateljice. V stranski moški vlogi se je izkazal Marko Jerebič v vlogi sina Ivana Bračka (Čaj za dve). Jerebič premišljeno balansira majhnost in pogoltnost človeka, ki se je za lastne koristi pripravljen podrediti sistemu in hkrati okrasti mamo, hkrati pa igralec tej skoraj miniaturni vlogi ne odvzame simpatičnosti in naklonjenosti do mame. V odmerjeni kratki minutaži stranske vloge zmore ustvariti psihološko razplastenost lika, kar pa ni samoumevno.
Podeljeno je bilo tudi priznanje selektorice za avtorski pristop in izvirna besedila, to so prejeli Mojca Adanič Jerebič in Aleš Balažic (Veseli Vandrovci) ter Danica Kardoš (Zgrebaši). Mojca Adanič Jerebič in Aleš Balažic sta soavtorja enodejanke Protest. Ob humornih in skorajda burkaških nastavkih diskretno in med vrsticami razpirata vrata v politično satiro, s čimer usmerjata ostre puščice v sodobni izgubljeni čas. Danica Kardoš v besedilu Obisk socialnega delavca prav tako na humoren način opozarja na ponoreli čas potrošništva in pohlepa. V kontrapunkt pa postavlja izgubljenost starostnikov vpričo časa, kjer so se osnovne vrednote že davno izgubile.